Na Brdu pri Lukovici v vsej svoji čarobnosti zazvenel Slovenski božič

Vseh del skladatelja in duhovnika Matije Tomca ni mogoče našteti, je pa treba omeniti kantato Slovenski božič, ki je luč sveta ugledala leta 1938. To je delo, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot koncert. Je priredba starih slovenskih božičnih napevov na besedila, ki jih je zbral dr. Niko Kuret, znani slovenski etnolog. Delo je napisano za več pevskih solistov, za pevsko skupino, ki predstavlja pastirje, za mešani zbor ob spremljavi orgel, ki pridejo do izraza v preprostih medigrah. Kantata Slovenski božič v celoti nazorno in preprosto podaja svetopisemsko pripoved o božičnem času in pomaga poglabljati odnos poslušalcev do sporočilnosti pomenljivega praznika.    

Božično zgodbo so v soboto, 25. decembra 2021, v cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu pri Lukovici predstavile pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon iz Šentvida pri Lukovici s solisti in pritrkovalci župnije Brdo. Odličnega koncerta, ki je potekal pod PCT pogoji, se je udeležila tudi županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar.

Obiskovalci koncerta so doživeli prikaz Tomčeve spevoigre Slovenski božič, v kateri je prepletel slovenske ljudske napeve v čudovit prikaz Jožefovega in Marijinega potovanja v Betlehem, iskanja prenočišča, Jezusovega rojstva in veselja pastirjev v tej sveti noči. Tako so vsi skupaj podoživeli skrivnost božične noči.

V božični zgodbi so kot solisti nastopili: Špela Kink (Marija), Urh Štempihar Jazbec (Jožef), Matej Avbelj, Blaž Andrejka, Irenej Bukor, Janez Lebar, (pastirji), Rok Avbelj in Manca Križnar Ceglar (krčmar in krčmarica) in Lucija Matijašić (angel). Zbor in soliste je orglah spremljal Miha Zavrl, na klavirju pa Metoda Kink. Sodelovali so tudi pritrkovalci župnije Brdo pri Lukovici.

MePZ Šentviški zvon v letošnjem letu praznuje okroglih 32 let. V zboru prepeva preko 30 pevk in pevcev. Za njimi so številna druženja: vsakoletna Zvonariada, srečanja pevskih zborov Šentvidov Slovenije, redni božični in letni koncerti … Z različnimi tematskimi in slogovnimi koncerti pa želijo tudi v prihodnje poskrbeti za pestro glasbeno in kulturno ponudbo v domačem in širšem okolju. Njihov glas večkrat zazveni tudi izven slovenskih meja. Predsednica zbora je Andreja Volf, zbor pa od jeseni 2015 vodita Špela in Matevž Kink.

Matija Tomc se je rodil na božič, 25. decembra 1899, v kraju Kapljišče v Beli krajini. Po osnovni šoli v domačem kraju in Novem mestu in po gimnazijah v Novem mestu ter Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je leta 1920 vstopil v bogoslovje, kjer je med drugim vodil tudi več pevskih sestavov. V duhovnika je bil posvečen leta 1923. Jeseni leta 1925 je bil imenovan za vzgojitelja v Zavodu sv. Stanislava. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave (mešane, moške, ženske zbore) do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat, ki so pretežno cerkvenega značaja. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Tomc se je zapisal v spomin slovenskega naroda kot zborovski skladatelj. Od lastnih skladb mu je bila najbližja maša Stopil bom k oltarju, ki je še danes del železnega repertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Matija Tomc je bil eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev 20. stoletja, dela komaj katerega skladatelja so doživela toliko izvedb kot njegove skladbe. Vseh njegovih del ni mogoče našteti, je pa treba omeniti kantato Slovenski božič (1938). To je delo, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot koncert.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar