Koncertni večer v znamenju strastnih romskih melodij, čardaša in temperamentne mehiško-španske glasbe

Tradicionalni novoletni koncert Simfonikov Domžale – Kamnik je tokrat postregel z nekoliko bolj eksotičnim programom. Strastnim melodijam romov je parirala nič manj temperamentna glasba iz, bodisi geografsko bodisi le v smislu navdiha, špansko-mehiških dežel.

V opisanem duhu je tako koncert otvorila kratka, živahna uvertura k špansko obarvani operi Carmen, temu pa je sledil slavnostni govor novoizvoljene županje Občine Domžale, Renate Kosec, ki je tekom svojega novoletnega voščila poudarila zlasti pomen medsebojnega sočutja, spoštovanja in razumevanja, zlasti do posameznikov v takšni ali drugačni stiski. S svojo prisotnostjo sta poleg županje glasbenike počastila tudi oba nova podžupana, Matej Primožič in Borut Ernestl.

Govoru sledeča skladba je nakazala še eno posebnost koncertnega programa – soliste. Ti so bili namreč kar štirje, od tega trije inštrumentalni. Prvi izmed teh zadnjih je bil Armando Nuñez, venezuelski profesionalni violinist, ki se je v začetku leta 2022 pridružil orkestru kot član sekcije prvih violin. Predstavil se je z virtuozno solistično skladbo Cigan, Mauricea Ravela, ki je že sama po sebi v malem čudovito predstavila program koncerta – mnoge ciganske melodije, ki pa se nemalokrat spogledujejo z elementi španske glasbe, zlasti s pomočjo ravelovskega genialnega čuta za barvito, pogosto impresionistično zasnovano orkestracijo. Solist in orkester sta z izvedbo navdušila.

Nadaljevanje je na naraven način prineslo delo Roberta Stolza, Spiel auf deiner Geige das Lied von Leid und Lust, kjer je solo sopranistka, mlada obetavna Domžalčanka Neža Vasle, koketno pela “svojemu ciganu”, tokrat koncertnemu mojstru Urošu Bičaninu, ki je izvedel solistični violinski part, in skladbo v čudovitem igrivem dialogu s solo violino pripeljala do bučnega aplavza.

Svojega predstavnika v obliki solista so dočakala tudi pihala, s saksofonistom, mladim in obetavnim Domžalčanom Andrejem Omejcem. V 2. stavku skladbe Štiri slike iz New Yorka, avtorja Roberta Molinellija smo lahko slišali divje ritme eksotičnega tanga, ki nas je odpeljal nazaj v špansko obarvani del programa, kjer je nato v nadaljevanju neuradna zvezda večera, komaj 10-letna harfistka Evelin Greblo z iskricami v očeh in neverjetnim naravnim čutom za javno glasbeno izvajanje šokirala celotno dvorano. Pred njenim nastopom je situacijo s komentarjem dobro napovedal že povezovalec Luka Vasle, ki je publiko med drugim pobaral, če se še spominjajo svojih “dosežkov” pri starosti desetih let in nato opisal, kakšni nastopi v družbi znanih imen so že bili in še bodo pred Evelin.

Prvi del koncerta se je zaključil z mehiško obarvanim Huapangom, Juana Pabla Moncaya, kjer se je v obilnejši luči predstavil orkester in nam tako tekom skladbe prikazal mnoge živahne mehiške melodije, spretno razporejene med različne sekcije orkestra.

Drugi del je prinesel vrnitev ciganske glasbe in solista Andreja Omejca, ki je dvorano dvignil na noge z virtuoznim Čardašem, Pedra Iturraldeja. Poleg vročekrvnega melodičnega prepletanja solista in orkestra tu velja omeniti še dolgo, izvrstno izvedeno solistično kadenco solista Andreja, študenta saksofona, ki istočasno končuje tudi študij medicine.

Sledil je še zadnji povratek (vsaj v smislu rednega dela programa) v špansko-mehiške vode, najprej v režiji sopranistke Neže Vasle, ki je tokrat blestela v temperamentni ariji Tres horas antes del dia, nato pa še orkestra samega, ki je z dvema plesoma Manuela de Falle, Plesom obrednega ognja in Španskim plesom, v dvorani pričaral pravo špansko atmosfero.

Pred zadnjo skladbo rednega dela se je orkester zahvalil najprej vsem solistom, s šopki, nato pa je sledil za mnoge emocionalni vrhunec večera. Novoletni koncerti so bili namreč zadnji v vodstveni vlogi za dirigenta Slavena Kulenovića, ki z novim letom prevzema stalno mesto šefa dirigenta Sarajevskih filharmonikov, in zato Simfonike Domžale – Kamnik po izredno uspešnih devetih letih delovanja zapušča. Orkester se mu poklonil simbolično, z devetimi steklenicami vina, s personalizirano nalepko Maestro, setom vinskih kozarcev z vgraviranim logotipom orkestra, knjigo spominov, ki je vsebovala vse koncertne liste s skupnih koncertov, ter pesnitvijo, v avtorstvu in na koncertu tudi v interpretaciji povezovalca (in violončelista v orkestru) Luke Vasleta. Solze na licih tako maestra kot tudi marsikaterega glasbenika in gledalca so bile svojevrsten dokaz, da je orkester z glasbo tako tega kot tudi preteklih koncertnih večerov uspel stkati pristne prijateljske vezi, tako znotraj glasbenega sestava kot tudi na relaciji orkester-občinstvo. Zahvalo dirigentu sta družno izvedla predsednik orkestra Mihael Kozjek in podpredsednica Ana Ernestl.

Redni del koncerta je zaključila skladba Danzon št. 2, skladatelja Artura Marqueza, ki nas je emocionalno vodila preko zasanjanih spevnih dialogov solističnih partov orkestra in divje melodike mehiških melodij do bučnega konca koncerta.

Na željo publike je orkester izvedel še dva dodatka, ki sta bila v slogu celotnega programa. Najprej cigansko obarvana Hora staccato, Grigorasa Dinicuja, kjer se je pokazala zlasti sekcija prvih violin orkestra, na čelu s koncertnim mojstrom Urošem Bičaninom, ki je publiko zopet navdušil s solo vložki. Temu je sledilo še poslednje dejanje saksofonista Omejca, atraktivni balkansko obarvani 2. stavek Savcha, koncerta za saksofon, avtorja Aleksandra Sedlarja. Orkester in solist sta publiko še zadnjič dvignila na noge.

Koncert je dokončno zaključil tradicionalni Radetzky marš, kjer je vlogo solista, kot je že desetletja v navadi, prevzela publika s svojim ploskanjem. Tekom skladbe so dirigent, predsednik, podpredsednica in županja slovesno nazdravili s šampanjcem in simbolično ustoličili novega dirigenta Zorana Bičanina, ki je prevzel dirigiranje skladbe in tako neuradno pričel svojo dirigentsko pot v Simfoničnem orkestru Domžale – Kamnik.

Avtor: Samo Mikuš; Foto: Simfonični orkester Domžale-Kamnik