Koncert, ki je zazvenel v posebni barvitosti vokala in zvoka štirih saksofonov

V torek, 23. novembra 2021, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekal večer samospevov z vokalom in saksofoni. Koncert, ki je potekal v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, je bil posvečen ob 100. letnici smrti slovenskega skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca. Za večer samospevov v slovenskem in nemškem jeziku, ki so zazveneli v posebni barvitosti vokala in zvoka štirih saksofonov, so poskrbeli koroški baritonist Gabriel Lipuš ter mednarodni priznani ansambel 4Saxess, pridružila pa se jim je tudi mezzosopranistka Aleksandra Radovanovič. Obiskovalci so doživeli lep glasbeni večer, prežet s čudovito glasbo in kančkom humorja.

Slovenska vlada je leto 2021 razglasila za spominsko leto dr. Josipa Ipavca, slovenskega skladatelja in zdravnika. Ipavec se je v zgodovino slovenske klasične glasbe zapisal s komično opero Princesa Vrtoglavka, prvim slovenskim baletom Možiček ter s številnimi samospevi in zborovskimi skladbami. Igor Grdina v svoji knjigi “Slovenski Mozart, knjiga o Josipu Ipavcu” postavlja skladateljeve samospeve v sam vrh evropske glasbene ustvarjalnosti začetka 20. stoletja.

Na koncertu v Domžalah so se izvajalci posvetili izključno njegovim samospevom, za katere je značilen poznoromantični in takrat moderni glasbeni jezik. Andrej Omejc, prav tako študent medicine, je izbrane Ipavčeve samospeve priredil nekoliko nenavadno — za zasedbo dveh glasov in kvartet saksofonov. Gabriel Lipuš in kvartet 4saxess (Andrej Omejc, Oskar Laznik, Tadej Šepec, Dejan Prešiček) sta letos poleti omenjene priredbe posnela, v novembru pa bodo izšle na zgoščenki. Na koncertu se jim je pridružila tudi mezzosopranistka Aleksandra Radovanovič. S koncertom so počastiti spomin na dr. Josipa Ipavca in obenem predstaviti njegova dela v povsem novi luči, kar jim je uspelo več kot odlično.

Kvartet saksofonov 4Saxess

Kvartet 4Saxess, ki ga sestavljajo Andrej Omejc — sopranski saksofon, Oskar Laznik — altovski saksofon, Tadej Šepec — tenorski saksofon in Dejan Prešiček —baritonski saksofon, je vodilna tovrstna zasedba v Sloveniji. V petnajstih letih obstoja se je kvartet uveljavil v Evropi in Združenih državah Amerike. Člani si prizadevajo za neposredno sodelovanje s skladatelji, velik pomen pripisujejo tudi naročanju novih del. Kvartet je vabljen na pomembne glasbene festivale (npr. Beneški bienale, Svetovni glasbeni dnevi, Festival Ljubljana, Tribuna komponistov Beograd) ter v koncertne dvorane v Parizu, Berlinu, Zagrebu, Muenchenu, Washingtonu, New Yorku in na Dunaju. člani kvarteta so mednarodno uveljavljeni pedagogi, ki na gostovanjih redno predavajo na uveljavljenih glasbenih univerzah. Zasedba uspešno sodeluje z Založbo RTV Slovenija, pri kateri sta izšli zgoščenki 4 Folk in 4 US.

Gabriel Lipuš

Baritonist Gabriel Lipuš, rojen na Koroškem, je na deželnem konservatoriju v Celovcu študiral solo petje in džez klavir, na akademiji v Gradcu jazz petje (Jay Clayton), na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pa solo petje, samospev in oratorij (prof. komorni pevec Kurt Equiluz). Diplomiral je leta 1996. Od leta 1993 nastopa kot baritonist in od leta 2007 naprej kot tenorist v Avstriji, Sloveniji, Italiji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Od leta 2001 do 2018 je bil zaposlen kot profesor solo petja na deželnem konservatoriju v Celovcu. Živi kot svobodni glasbenik. Kot solist redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in Academio Ars Musicae, Celjskim godalnim orkestrom, Koroškim simfoničnim orkestrom (KS0), Kelag Big Bandom ter z uglednimi skladatelji, dirigenti in glasbeniki, režiserji in koreografi, pisatelji in igralci s celotnega alpsko-jadranskega prostora. Kot skladatelj scenske glasbe je sodeloval skoraj z vsemi slovenskimi gledališči. Piše glasbo za radio, film in televizijo, muzikale za otroke in odrasle, glasbene kabarete in drugo. Poleg tega je kot pevec in skladatelj sodeloval pri snemanjih številnih zgoščenk. Leta 2004 je prejel podporno nagrado za glasbo dežele Koroške.

Aleksandra Radovanovič

Mezzosopranistka Aleksandra Radovanovič je svojo glasbeno pot začela z učenjem harmonike in petja na Glasbeni ‘šoli Ljubljana Moste – Polje. S petjem je ob študiju filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Edite Garčevič Koželj, nato pa še na Deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu prof. Gabriela Lipuša, kjer je leta 2016 z odliko diplomirala iz instrumentalne in pevske pedagogike. Od leta 2019 študira v razredu prof. Barbare Jernejčič F6rst na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dodatno se je izobraževala na seminarjih pri profesorjih in umetnikih, kot so Bernarda Fink, Angelika Kirchschlager, Regine Hangler, Alessandro Svab, Peter Maus, Snežana Nena Brzakovič, Hans Adolfsen, Hans Adolfsen in drugi. Leta 2019 je bila finalistka na mednarodnem pevskem tekmovanju Sem glasba, sem mesto (SGSM) v Novem mestu, in sicer v kategoriji samospevov. Nastopila je v več vlogah v različnih opernih projektih v Sloveniji in tujini ter večkrat sodelovala z opernim zborom SNG Opera in balet Ljubljana in s Slovenskim komornim zborom. Nastopila je med drugim tudi na premieri filma Zgodovina ljubezni v Slovenski filharmoniji, na koncertih Aleja sniva v Mestnem muzeju Ljubljana, kot gostja skupaj z violinistko Anjo Bukovec na koncertu Domus medica, kot spremljevalna vokalistka na festivalu slovenskega šansona, v radijski oddaji lzštekani pa je združila moči z raperskim duom Murat & Jose.

************************************************

Josip Ipavec (* 21. december 1873, Šentjur; t 8. februar 1921, Šentjur)

Josip Ipavec je bil najmlajši otrok Gustava Ipavca ter nečak Benjamina Ipavca. Medtem ko je v Gradcu študiral medicino, je postal zborovodja graškega akademskega pevskega društva Triglav. Takrat se je začel navduševati nad komponiranjem. Na Dunaju je svoje glasbeno znanje med drugim izpopolnjeval pri Alexandru Zemlinskem, takrat prvemu dirigentu dunajske Ljudske opere (Wiener Volksoper). Po tistem, ko je kot avstrijski vojaški zdravnik deloval na Dunaju in v Zagrebu, je prevzel očetovo zdravniško prakso v domači vasi Šentjur in se v svojem prostem času še naprej ukvarjal s komponiranjem. V zgodovino slovenske klasične glasbe se je zapisal s komično opero Princesa Vrtoglavka, prvim slovenskim baletom Možiček ter s številnimi samospevi in zborovskimi skladbami.

Miha Ulčar; Foto: Janez Ravnikar, video: Miro Pivar