Kako ohraniti naš otok miru

Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bil iztrebljenje evropskih ljudi. Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi.

Ob prihajajočem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je v petek, 26. januarja 2024, na Občini Domžale potekal drugi županjin »Pogovor ob kavi«, tokrat z gostom Matjažem Špatom, članom Stalne delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Pogovora se je na povabilo županje Občine Domžale mag. Renate Kosec, udeležilo lepo število učencev in dijakov osnovne in srednje šole v  Domžalah.

Auschwitz je bil največje nacistično koncentracijsko taborišče med 2. svetovno vojno. Leži na Poljskem, v bližini Krakova, v poljskem mestu Oswiecim. Taborišče je bilo ustanovljeno leta 1940. Sestavljali so ga trije deli (Auschwitz I., Auschwitz II. Birkenau, Auschwitz III. Monowitz). V taborišču je umrlo 1.300.000 ljudi, največ Judov. Umrlo je tudi okoli 1300 Slovencev. Taborišče je osvobodila Rdeča armada 27. januarja 1945, zato na ta dan obeležujemo dan spomina na holokavst. Beseda prihaja iz grščine – holokuston – in pomeni “žgalno daritev”. 

Matjaž Špat je eden najsrčnejših povezovalcev nekdanjih internirancev, predvsem žensk, ki so med drugo svetovno vojno preživele katero izmed nemških ali italijanskih koncentracijskih taborišč. Pogovor o holokavstu je namenjen ozaveščanju o pomenu miroljubnosti, razumevanja in sprejemanja različnosti ter zavračanja nestrpnosti. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec se je z gostom in udeleženci pogovarjala o tem, zakaj je pomembno, da Slovenijo ohranimo kot otok miru na meji med Vzhodom in Zahodom in kako to lahko storimo. Med pogovorom so predvajali tudi arhivska filma o Eriki Fűrst iz Prekmurja ter o Janezu Deželaku, predsedniku Taboriščnega odbora Auschvitz in enemu od ukradenih otrok med drugo svetovno vojno. Je pa gost pogovora prinesel s sabo mamino obleko z taboriščno številko, ki jo je imela oblečeno v taborišču ter taboriščni šal, ter jo postavil na ogled.

»V tem času, ko se svet spet in spet oblači v vojne barve, ko prevladuje občutek, da se nekateri iz zgodovine niso prav ničesar naučili, je naša zaveza, zaveza vseh, da morda še bolj kot kadarkoli doslej ohranjamo spomin in opominjamo,«  je v čast nekdanjih internirank, političnih zapornic, ukradenih otrok in izgnancev  v prostorih Občine Domžale poudaril Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück – Auschwitz.

V samo enem od koncentracijskih taborišč po vsej Evropi, v koncentracijskem taborišču Auschwitz, je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov, izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, med nijimi tudi veliko Slovanov in Romov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, homoseksualnih oseb in političnih zapornikov.

Holokavst je zahteval tudi številne žrtve med Slovenci, ki so bili iz kakršnegakoli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča. Skupno je bilo iz Slovenije v koncentracijska taborišča, kot so Ravensbrück, Auschwitz, Mauthausen, pa tudi v posamezna delovna taborišča, prepeljanih okrog 63.000 ljudi, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili. V Auschwitzu je umrlo 1331 Slovenk in Slovencev.

Mama Matjaža Špata, gosta pogovora, je bila takrat stara 17 let, ko so jo kot ranjeno aktivistko pri Tujem Grmu zajeli in jo prek Ljubljane in Begunj odpeljali v Auschwitz. Družino so izgnali v delovno taborišče v Nemčiji. Mamo so nato prestavili v taborišče Ravensbrück, kjer so v kraju Barth ženske delale v tovarni letal. Le izjemni sreči se ima zahvaliti, da ni bolna in shirana končala v krematoriju. Mama o dogajanju v taborišču doma ni govorila, so se pa interniranke pogovarjale med seboj in Matjaž je to seveda poslušal in si ustvarjal sliko njihovega trpljenja.

»Spominjati se holokavsta zahteva pogum: odkrito se soočiti s prikazom tega zla brez milosti, trpeti zaradi neutolažljive žalosti otrok in staršev, občutiti praznino in izgubo, brati nedoumljiva pričevanja o izprijenem in zlobnem človeškem umu, zavleči se v senco dvoma, ki jo poskuša holokavst vreči na moralo vseh ljudi in narodov,« je dejal Matjaž Špat. Da bi izgubljena življenja milijonov imela trajno vrednost, se moramo spominjati in ostati budni.

Matjaž Špat je predstavil tudi najnovejšo knjigo interniranca Dušana Štefančiča »NEPOJMLJIVO«, kjer je avtor zapisal: »Tudi jaz sem bil nekoč mlad. Verjel sem, da se nepredstavljivo, popolno razčlovečenje ne more zgoditi. PA SE JE«.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Karin Božič Zupančič, Miro Pivar; Video: Miro Pivar