Instrumentalno pevska delavnica
Kulturno društvo Groblje, Folklorno društvo Groblje ter Zveza kulturnih društev Domžale so pripravili zanimivo instrumentalno pevsko delavnico, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči iz Ljubljane in Tercet pevk Folklornega društva Groblje, vsi pa so nazorno prikazali, kako se danes poustvarja slovenska ljudska glasba.
Dne, 16. maja 2024 so organizatorji Kulturno društvo Groblje, Zveza kulturnih društev Domžale in Folklorno društvo Groblje priredili Inštrumentalno pevsko delavnico. Izvajalci so bili Rožančevi fantjiči, člani Folklorne skupine Železničarskega kulturno umetniškega društva iz Ljubljane ter Tercet pevk Folklornega društva Groblje. Bilo je približno 50 obiskovalcev. Anton Košenina, predsednik Krajevne skupnosti Jarše – Rodica, je pozdravil vse prisotne in poudaril pomen kulturnega doma za kulturni utrip v Grobljah in Domžalah. Dr. Franci Hribovšek, predsednik Folklornega društva Groblje je predstavil nastopajoče in povezoval. Na koncu se je Ana Pavlič, predsednica ZKD Domžale, zahvalila izvajalcem z zahvalo in s šopkom nageljnov.
Obiskovalci so živahno pritegnili petju v delavnici, seznanili so se z načinom, kako se danes lahko pristopi poustvarjanju ljudskih pesmi, katere so že šle v pozabo in jih je potrebno naštudirati iz arhivskih zapisov. Naglašujemo, da so izvajalci briljirali pri skupnih pesmi – krasno so se ujeli pevci in pevke in so bili naravnost navdušujoči, kar je bil pravi posladek za strokovni del publike. Na koncu poldrugo uro dolge delavnice so se terceta in obiskovalci dalj časa zadržali v živahnem pogovoru ob trojanskih krofih in osvežilni pijači.
Rado Turk (bariton in violina) je v nagovoru izpostavil pomen Ludvika Kube za slovensko in slovansko ljudsko glasbo. Znani Čeh je po učiteljišču končal akademijo, postal slikar impresionist in si je že mlad zadal nalogo, da bo zbiral pesmi vseh slovanskih narodov. Namero je uresničil, zapisal je več kot 4000 pesmi in jih je izdal v petnajstih zvezkih, za vsak slovanski narod po enega. Slovenski zvezek vsebuje 406 pesmi, ki so vse opremljene z notami, večinoma za tri glasove. Opazil je, da je pri slovenskih ljudskih pesmih vodilni glas drugi glas (alt, bariton) in ne prvi, kot je v navadi drugod. Prvi je ugotovil in zapisal petdelno dobo (3/4 + 2/4). Kuba je bil izredno navdušen nad našimi ljudskimi pesmimi in pevci. Pri nas je deloval v letih 1888/1899. Lani je bilo 160 let od njegovega rojstva.
Rado Turk je v Strakonicah (Češka) v starinarnici našel in kupil knjigo slovenskih pesmi. Najdba ga je tako prevzela, da so godci Janez, Boris in Rado, sicer člani veteranskega ansambla ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane, pričeli s poustvarjanjem ljudskih pesmi po zapisih Ludvika Kube. Vsi trije so pevci in inštrumentalisti, zato so samo petje nadgradili z inštrumentalnimi “kiticami”, bodisi kot uvod, bodisi med petimi kiticami, ali tudi na koncu. Prvič so nastopili na eni klubskih novoletnih proslav, v javnosti so pa prvič nastopili v Domžalah, na našem mednarodnem folklornem večeru “V Grobljah kot nekoč”. Od takrat jih vabijo na vse strani. Rado je potrdil mnenje dr. Franca Hribovška, da je odkritje knjige Ludvika Kube sprožil nastanek Rožančevih fantjičev. Skratka, v Sloveniji si lahko samo želimo več ljudskega petja in več fantjičev.
Avtor, foto in video: Folklorno društvo Groblje