Evita si je najprej prilastila Argentino, nato še Križanke
Z včerajšnjim večernim nastopom v Poletnem gledališču Križanke se je zaključila serija odmevnih uprizoritev muzikala Evita, ki ga je v svoji produkciji pripravila Opera in balet SNG Maribor. Delo, ki sta ga ustvarila skladatelj Andrew Lloyd Webber in libretist Tim Rice, je v Ljubljani ponudilo celovit vpogled v kompleksno življenje Eve Perón, slovensko občinstvo pa je skozi 150-minutno predstavo spremljalo pot, ki jo je prehodila od provincialne deklice do ene najvplivnejših političnih osebnosti 20. stoletja.
.
Ena ključnih dramaturških značilnosti Evite je, da se pripoved ne začne na začetku, temveč s tragičnim koncem. Prizorišče je 26. julij 1952, ko radijska novica o smrti prve dame Argentine prekine predvajanje filma v kinu v Buenos Airesu. Argentina zapade v globoko žalovanje, iz tega kolektivnega obreda pa se začne retrospektivna pripoved, ki rekonstruira življenjsko pot mlade Eve Duarte. Občinstvo spremlja njen vzpon iz majhnega mesta Junín, njeno selitev v prestolnico ter ključna srečanja, ki so jo oblikovala: od razmerja s pevcem tanga Agustínom Magaldijem do usodnega poznanstva s polkovnikom Juanom Perónom.
.
Vsebinsko jedro muzikala ni zgolj Evina biografija, temveč njena interpretacija skozi oči pripovedovalca – lika z imenom Che. Ta v predstavi ne nastopa le kot kronist, temveč kot glas dvoma, ironije in politične distance. Che ves čas preizprašuje razliko med Evinim javnim kultom in realnimi razmerami v argentinski družbi. Skozi njegov lik se občinstvo sooča s kompleksnimi temami, kot so politična manipulacija, ambicija, populizem in vprašanje, ali je bila Eva dejanska zaščitnica revnih ali le preračunljiva politična igralka. Prav ta nenehna tenzija med svetniško podobo in osebnim povzpetništvom je tista os, okoli katere se vrti celotna predstava.
Drugo dejanje muzikala se osredotoča na vrhunec Evine politične moči in kasnejše razpadanje njene javne podobe zaradi bolezni. V znamenitem prizoru na balkonu predsedniške palače Casa Rosada, kjer Eva izvede ikonično skladbo Don’t Cry for Me Argentina, se prepleteta osebna ranljivost in javna predstava moči. Muzikal prikazuje tudi njeno t. i. evropsko »mavrično turnejo«, dobrodelno delovanje ter naraščajoče nasprotovanje s strani vojske in elite.
.
Glasbeno je delo izrazito hibridno in deluje kot niz slik iz zgodovine in kolektivnega spomina. Lloyd Webber s skladbami, kot so Another Suitcase in Another Hall, Oh What a Circus in Waltz for Eva and Che, ne ustvarja le zvočne kulise, temveč s slogovnim prepletanjem rock opere, tanga, salse in simfoničnih prvin gradi psihološko napetost in družbeni prostor tistega časa. Ponavljajoči se glasbeni motivi delujejo kot dramaturška vozlišča, ki povezujejo osebne in politične vidike Evinega življenja.
.
V glavni vlogi je nastopila sopranistka Sabina Cvilak, ki je v svoji interpretaciji poudarila predvsem žensko, ki jo je njena lastna javna vloga na koncu povsem prerasla. Kot Juan Perón se je predstavil britanski igralec Mike Sterling, v vlogi Cheja pa je nastopil Sergije Lugovski. Celotna izvedba, podprta s strani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, zbora in baletnega ansambla, je ponudila poglobljen vpogled v fenomen Eve Perón, ki v svetu medijskih podob in sloganov, kjer realnost hitro postane predstava, ostaja presenetljivo aktualna
.