Domžalska osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju

Letos mineva 80 let od začetkov narodnoosvobodilnega boja, ki je odločilno zaznamoval slovensko zgodovino in postavil temelje za samostojnost in svobodo. V počastitev tega pomembnega dne so v Domžalah pripravili slovesnost, ki je povezala zgodovinski spomin s kulturnim ustvarjanjem današnjih generacij. Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale sta priredili osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu – dnevu upora proti okupatorju, v nedeljo, 27. aprila 2025, v Domu krajanov v Žejah.

Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, ki je že v preteklosti večkrat izpostavil pomen ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja, solidarnosti in odpora proti vsakršnemu zatiranju. Dogodek je obogatil kulturni program, v katerem so nastopili Moški pevski zbor Radomlje z zborovodjem Primožem Leskovcem, pevski zbor Turistično-rekreativnega društva Turnše–Češenik z zborovodkinjo Barbaro Pezdirc in harmonikarjem Miranom Pezdircem, učenke in učenci OŠ Dob pod mentorstvom Mateje Križman Jesenovec, otroška folklorna skupina Groblje z mentorjem dr. Francem Hribovškom, mladi Avgust Svetlin na violončelu, praporščaki ter Godba Domžale, ki s svojo glasbeno tradicijo redno soustvarja pomembne občinske in državne slovesnosti. Program je povezovala Draga Jeretina Anžin, prepoznaven glas domače kulturne scene, znana po svojem občutku za povezovanje sporočilnosti besede in pomena spomina.

Osrednje občinske prireditve so se udeležili slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale, častni občani in častna občanka Občine Domžale, predsednik pokrajinskega sveta za osrednje slovensko območje ZZB NOB Slovenije Igor Kanižar, predsedniki in člani sosednjih občinskih združenj, predstavniki Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale ter Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo ter Barbina Skok, predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Domžale.

Na prireditvi so podelili posebno priznanje ZB za vrednote NOB Domžale praporščaku Josipu Matošu za aktivno in častno delovanje v krajevni organizaciji Dob–Krtina, katere član je. Vera Vojska, predsednica Krajevne organizacije NOB Dob–Krtina, pa je prejela šopek, saj ji je zlata plaketa za KO za vrednote NOB Dob–Krtina, ki z velikim posluhom skrbi za ohranjanje vrednot NOB v okolju Doba, Krtine in širše ter za vzorno skrb za spominska obeležja, bila že podeljena na slavnostni seji glavnega odbora ZB za vrednote NOB Slovenije 22. aprila 2025.

V pozdravnem govoru je predsednica ZB za vrednote NOB Domžale Barbina Skok pozdravila vse navzoče in goste ter povedala nekaj besed o praznovanju ob dnevu upora proti okupatorju. Kot je poudarila: »Naši predniki so na ta dan zbrali pogum in svobodo. Niso se borili le za svojo prihodnost, borili so se za vse nas. Danes je dan, ki nas spominja na moč enotnosti, poguma in odpora. Naši starši, stari starši ter sorodniki in ostali ljudje so po vojni z veliko mero predanosti začeli graditi državo skoraj iz nič. Zgradili so osnovne šole, da bi vsak otrok imel pravico do znanja. Z njihovo voljo so nastajali vrtci, stanovanja, zdravstveni domovi in bolnišnice, ker so verjeli, da mora biti zdravje dostopno vsem. Gradili so infrastrukturo, javni prevoz, počitniške domove z delom svojih rok ob prostih sobotah. Prispevali so svoj čas in trud ter denar s samoprispevki, saj so želeli, da je skupno dobro več kot vsota posameznikov. In danes! Kaj počnemo z njihovo zapuščino? …«

Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, pa je v svojem govoru okrcal Evropsko unijo, napad Rusije na Ukrajino ter Izrael na Palestince. »Današnje spominjanje je na začetke upora proti okupatorju, ki ga je navdihnila ustanovitev OF slovenskega naroda, in na slovesnosti ob 80-letnici veličastne zmage demokratičnih zaveznikov v drugi svetovni vojni, katerih del smo bili tudi Slovenci. Z ničemer opravičljiva ruska agresija na Ukrajino se je prevesila v tretje leto. Divjanje izraelske soldateske z nepredstavljivimi zločini in genocidom se je prevesilo v drugo leto. Evropski državniki pa se, tako kot pred veliko prvo vojno, kot mesečniki prepuščajo toku, ki lahko vodi v morebitno novo svetovno vojno, hujšo od vseh dosedanjih. Zdaj, ko ZDA zapira varnostni dežnik nad Evropo, ko se je končalo obdobje samoumevnega političnega in obrambnega zavezništva med Evropo in ZDA, se je govorjenje o vojni kot trajni grožnji Evropi še okrepilo. Kot da je naša evropska skupnost miru obrnila hrbet. Krepijo se zahteve po povečevanju denarja za odpornost in obrambo. V resnici gre za zahtevo po nakupu in proizvodnji orožja, a kopičenje najsmrtonosnejših orožij ne bo prineslo ne miru ne stabilnosti. Pozivi o nabavi hrane za nekaj dni naj bi pomirili ljudi, v resnici pa vnašajo strah pred vojnami, negotovost, kamor nas vodijo evropski politiki … Naša vlada za sedanje zahteve NATO in Evropske unije po okrepitvi obrambe in odpornosti misli širše, ne le kot nakup orožja, vredno in potrebno jo je pri tem podpreti. Če puška ni v rokah človeka, ki ve, kako jo je treba uporabiti, zakaj in zoper koga, ostane mrtev, nekoristen predmet. Zakaj in zoper koga so vedeli slovenski partizani med NOB ter naši teritorialci in policisti v vojni za Slovenijo. Ta dejstva govorijo v prid nujnosti po obrambnem in zaščitnem usposabljanju državljanov. Naša teritorialna obramba ob pomoči milice, ki jim je uspelo zavrniti napade JLA, je dobro izhodišče za iskanje ustreznih rešitev … Vojna v Ukrajini se bo prej ali slej končala. Ne bo je izgubila le Ukrajina, ki postaja vse bolj obubožana država, izgubila jo bo tudi Evropa … Tudi potem, ko Putina ne bo več, bo Rusija še vedno največji izziv varnosti za Evropo, kot je sedaj slišati iz Bruslja in drugih evropskih prestolnic. Med Evropo in Rusijo ni nobenega oceana; prej ali slej se bo tega zavedala tudi Rusija. Tudi ona ne more živeti od vojn in nerealnih imperialnih ambicij. Mir v Evropi je velik porok miru v svetu, to je izziv, ki Evropo še čaka – zaradi varnosti evropskih ljudi in naše skupne prihodnosti, zaradi naših otrok …«

Več pa v videoposnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar