Ob mednarodnem dnevu muzejev muzeji in galerije po vsem svetu prirejajo številne dogodke za obiskovalce, s čimer opozarjajo na pomembno družbeno vlogo teh institucij. Mednarodni dan muzejev organizira ICOM (Mednarodni svet muzejev) že od leta 1977. Vsako leto izberejo temo, ki jo muzeji izpostavijo. Mednarodni dan muzejev praznujemo že več kot 45 let, in sicer vsako leto 18. maja. Letošnje praznovanje so muzeji posvetili temi: »Prihodnost muzejev v hitro spreminjajočih se skupnostih«. Tema poudarja pomen muzejev v času globokih družbenih, tehnoloških in okoljskih sprememb, ko se muzeji prilagajajo sodobnim izzivom in sooblikujejo prihodnost.
Želijo si, da muzeji na ta dan spodbujajo bolj trajnostno in vključujočo družbo. Muzeji so dinamična izobraževalna središča, ki spodbujajo radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje. V letu 2025 želijo izpostaviti njihov prispevek k raziskovanju in širjenju novih idej. Muzeji so ključni prostori, kjer se prepletajo področja umetnosti, zgodovine, znanosti in tehnologije ter oblikujejo naše razumevanje sveta. Številni strokovnjaki v naših muzejih opravljajo pomembno raziskovalno delo, ki ga muzeji širijo med ljudi s svojimi izobraževalnimi programi, namenjenimi mladim in odraslim, strokovnjakom in laikom.
Ob mednarodnem dnevu muzejev so svoja vrata v soboto, 10. maja 2025, za obiskovalce odprli tudi v Muzeju Kvedrove “tišlerije” v Rafolčah. Leta 2021 je Marko Kveder z dodano sobo razširil obstoječi muzej Kvedrove “tišlerije”. V njem je prostor za mizarske stroje in pripomočke, ki so se v preteklosti uporabljali v Kvedrovi “tišleriji”. Centralni prostor v dodatku muzeja pa pripada lesenemu Fordu T, ki je zapustil garažo in se preselil na novo lokacijo razširjenega muzeja. Tam je na ogled zainteresiranim obiskovalcem. Tako je ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga vsako leto 18. maja praznujejo številni muzeji po Evropi in Sloveniji, Marko Kveder v Rafolčah pripravil Dan odprtih vrat Muzeja Kvedrove “tišlerije”, kjer se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali muzejsko zbirko starega tišlarskega orodja, tišlarskih miz in v prizidku muzeja razstavljenega lesenega lepotca Forda T, ki je leta 2023 praznoval stoletnico prve izdelave tega avtomobila. To je tudi edini avtomobil na svetu izdelan z več kot 70 % lesa. Ob izdelavi Forda T pred nekaj leti pa je prišlo do naročila lesenega vozička z lesenimi kolesi, kar je sprejel kot izziv. Kot je dejal Marko Kveder, je cel voziček narejen iz lesa, le vijaki, ki držijo skupaj lesena kolesa, in gume niso iz lesa.
Na dnevu odprtih vrat Muzeja Kvedrova “tišlerija” so sodelovali Tercet ljudskih pevk Folklornega društva Groblje, Špela Peršin, obiskovalka, ki je prebrala nekaj misli o Kvedrovi tišlariji, Miro Vrhovnik, predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik, ki je obudil nekaj spominov, katere so doživeli z Fordom T Marka Kvedra, člani Društva starodobnih vozil Kamnik, ki so popestrili dan odprtih vrat z svojimi starodobnimi vozili, povezoval je Boštjan Godec. Med mnogimi obiskovalci je bil prisoten tudi Markov oče, 91-letni Stane Kveder, ki še vedno rad prime za mizarsko orodje. O očetu Stanetu in o Kvedrovi tišlariji so Markovi domači posneli nov film, ki so ga premierno prikazali na dnevu odprtih vrat, vrtel pa se bo na televizijskih ekranih, ko bodo obiskovalci prišli na ogled tega edinstvenega muzeja v Rafolčah. Izdali pa so tudi knjigi 30 let Marka Kvedra – 1, ki opisuje dogajanje od leta 1995 do 2010 ter 30 let Marka Kvedra – 2, ki opisuje dogajanje od leta 2010 do 2025. Marko je podelil tudi zahvale trem najbolj zaslužnim, da je Muzej Kvedrova “tišlerija” zaživela. Zahvalo so prejeli Marko Kveder, Jon Dvoršak in Tomaž Jemec.
Pri Kvedrovih v Rafolčah je leta 2017 nastal Muzej Kvedrove “tišlerije”. Marko Kveder predstavlja drugo generacijo tišlarske obrti, saj je bil to že njegov oče Stane. V preteklosti ni bilo nič nenavadnega, da se je eden od sinov odločil za nadaljevanje očetove obrti. Marko je po končani Srednji lesarski šoli v Ljubljani pripravništvo opravljal v znanem slovenskem podjetju Stol v Kamniku. Veliki pečat v njegovi karieri je pustilo delo v vzorčnem oddelku omenjenega podjetja, kjer je dobil ideje, kako bi lahko izdelal drugačne vzorce, vendar je bilo vse preveč vnaprej določeno. Pri rutinskem delu se ni mogel izražati s svojimi idejami, zato je leta 1995 postal samostojni podjetnik, s čimer je lahko začel uveljavljati marsikatero domiselno rešitev pri izdelavi sakralnega pohištva za opremo bližnjih cerkva. Letos je izdelal vso notranjo opremo za projekt Pozman, lani je izdelal popolnoma lesen voziček z lesenimi kolesi – samo vijaki in gume niso leseni, ostalo pa vse – lani pa je izdelal počitniško hišo za glamping, ki so jo postavili v znanem gorenjskem biseru.
Tako letos Kvedrova “tišlerija” Marka Kvedra praznuje 30-letnico samostojnega delovanja. Marko je po izdelavi lesenega Forda T ob domači delavnici uredil še muzej, ki pa ni povezan samo z lesenim avtomobilom, temveč predstavlja tudi njegovo celotno ustvarjalno delo. Velik del svoje mizarske obrti je posvetil izdelavi različnih lesenih izdelkov za cerkve ter pohištva za posvetne naročnike. V muzeju je na ogled tudi precej mizarskega orodja, ki se je in se še uporablja v tišlariji. Marko Kveder je na Dan odprtih vrat Muzeja Kvedrove “tišlerije” povabil tudi ožji in širši krog prijateljev, kjer so si ogledali vse tri dele muzeja, ki je zdaj združen v eno celoto. Marko Kveder namreč ni le mizar po poklicu, ki svoj poklic opravlja z rokami, temveč svoje poslanstvo opravlja s srcem. Njegovi predanosti so bili priča v preteklosti, tokrat pa so si obiskovalci lahko vse to ogledali tudi v njegovem novem muzeju imenovanem Muzej Kvedrove “tišlerije”.
Kot je ob ogledu muzeja pripovedoval Marko Kveder, je pri izdelavi lesenega avtomobila, replike prvega serijskega avtomobila na svetu Forda T, uspešno izrazil številne skrite talente, od mizarjenja, ličarstva, kiparjenja do rezbarjenja. Verjame, da se veliko mizarjev prav zaradi tega težko loti takih raznolikih in zahtevnih del. Marko si je leta 2012 zadal težko nalogo ali kot je rekel, težak izziv. Že nekaj časa je v njem tlela močna iskra, kako narediti leseno kopijo Forda T, letnik 1919. Z veliko znanja, natančnostjo in potrpežljivostjo ter s številnimi podporniki, je izziv uspešno uresničil. Avto je povsem vozen in prav tak, kakršen je prišel s trakov Fordove tovarne daljnega leta 1919. Jeseni 2016 se je Marko na Vransko pripeljal z lesenim Fordom T, ki pa takrat še ni bil pobarvan. Obiskovalci AMZS-ovega Centra varne vožnje na Vranskem so bili nad njegovim izdelkom navdušeni. Leseni Ford T je narejen po originalnih načrtih avtomobila z letnico 1919. Za izdelavo sestavnih delov Forda T je potreboval štiri leta, za montažo pa nekaj mesecev. Kar 70 % delov avtomobila je izdelal iz lesa, ki jih je zasnoval in naredil sam, kovinske dele pa je naročil pri kovaču. 1,4-litrski štirivaljni bencinski motor za Forda T je našel v Fordu Caprisu letnik 1971, ki je prav tako starodobnik in pomemben predstavnik Fordove zgodovine. Motorni pokrov in hladilnik pa je kupil pri ameriškem specialistu za Forde T, Macsu. Če vas zanima, kako je nastajal leseni avto, je Kvedrova “tišlerija” v Rafolčah pravi naslov. Po dogajanju ob 30-letnici Kvedrove “tišlerije” je sledil ogled muzeja, v tišlarski delavnici je sledilo prijetno druženje.
Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar
