Čebelarji so se poklonilu svojemu zavetniku, sv. Ambrožu

7. decembra goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in voskarjev. Ob koncu čebelarske sezone se zato čebelarji s sveto mašo želijo zahvaliti za dobrine, ki so jih prejeli od marljivih čebel. Še posebej pa je sveta maša posvečena vsem rajnim čebelarjem.

Čebelarska družina Vir pri Domžalah je povabila čebelarje in ljubitelje narave k sv. maši v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža ter za pokojne in žive čebelarje. Sveta maša je potekala v torek, 7. decembra 2021, v farni cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah. Svete maše so se udeležili praporščaki s prapori in čebelarji iz čebelarskih družin Vir, Lukovice, Homca in Domžal.

Sveto mašo je daroval virski župnik Aleksander Urek, čebelarji pa za to priložnost poskrbeli, da je bil oltar okrašen s čebeljimi pridelki in izdelki, s panjema ter sliko sv. Ambroža. V uvodu svete maše je svečo iz pravega čebeljega voska prižgal virski čebelar Viktor Svetlin ter pozdravil vse navzoče.

Župnik Aleksander Urek, ki je postal tudi častni član Čebelarske družine Vir pri Domžalah, je pozdravil čebelarje in farane, ki so se udeležili svete maše, v pridigi pa je v prispodobi primerjal svečo iz voska s svečo iz cerkve, saj brez sveče ne bi bilo prave maše. Čebelarska sveča je že na pogled lepe zlato rjave barve, saj je iz naravnega voska. Spregovoril je o sv. Ambrožu kot zavetniku čebelarjev, pridigo pa končal z besedami: »Naj vam čebelarjem zaželim, da boste imeli z Božjo in Ambroževo pomočjo uspehe pri čebelarjenju.«

Ambroževe maše so priredila številna društva širom po Sloveniji. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. Z sveto mašo so se spomnili tudi vseh čebelarjev, ki so delovali na Viru in okolici, jih počastili ter se s tem zahvalili za promocijo in delovanje v čebelarstvu, ki so jih prenesli na današnje rodove.

Ob koncu svete maše je Nada Svetlin, čebelarka iz Vira, prebrala nekaj besed o zdravilnosti čebeljih pridelkov, predvsem o propolisu. Po blagoslovu praporov in praporščakov se je sveta maša končala.

V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož.

O svetem Ambrožu

Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Viktor Svetlin