André Rieu razprodal Stožice in požel stoječe ovacije

Bratislava, Zagreb, Ljubljana, Salzburg, Sofija … Tako nekako se bere natrpan urnik Andréja Rieuja, ki je sinoči prišel v Stožice.

73-letni André Rieu, oklican tudi za Kralja valčkov, čemur se glasbenik toliko bolj približa ob zavedanju, da dejansko živi v dvorcu, je sicer nizozemski violinist, ki je leta 1987 ustanovil svoj orkester. Rojen očetu dirigentu, je André pričel z vadbo violine pri komaj petih letih. Kasneje je violino tudi študiral, in sicer na Kraljevem konzervatoriju v Liègu in na Konzervatoriju v Maastrichtu, od koder je tudi sicer doma. S svojim orkestrom je prodal več kot 40 milijonov izvodov svojih albumov, s tem pa se ustoličil vrh lestvice med klasičnimi izvajalci.

Rieu je o svojem prvem nastopu v Sloveniji leta 2017 dejal, da bodo on in njegov orkester vedno pomnili ljubljansko občinstvo in ljubezen ter entuziazem, ki so ga izžarevali gledalci. Produkcijski direktor koncerta, Alen Ključe, pa je tedaj izjavil, da po takšnem uspešnem koncertu povratek v Slovenijo ni presenečenje. In res ni bilo, saj je že maja 2018 znova nastopil v Ljubljani. To pa je bil zgolj eden izmed njegovih 71 koncertov tega leta, ko je bilanco zaključil s slabimi 56 milijoni ameriških dolarjev.

Tako se je André Rieu s svojim več kot 50-članskim Orkestrom Johanna Straussa sinoči znova vrnil v Ljubljano, kjer ga je pričakala razprodana dvorana in posledično precej bučno občinstvo, ki je (po razporedu sedežev sodeč) gotovo preseglo 8 tisoč glav.

Rieu je med svojim koncertom med drugim izjavil, da glasba združuje ljudi. Svoje navdušenje je še podkrepil, ko je dejal, da je po treh letih znova skupaj s publiko, in vzneseno dodal, da lahko znova uživamo v glasbi. Rieuja je spremljalo tudi več vokalov; najbolj eksotičen uvoz je bil Tasmanec, ki sta mu med tenoristi delala družbo Madžar in Belgijec. Zvezda večera je občinstvo podučil še, da se mu na odru pridružuje zasedba 14-ih različnih narodnosti.

Vrhunci večera so bili Nessun dorma, pompozna arija Giacoma Puccinija, gledalci pa so kmalu lahko prisluhnili še drugi njegovi mojstrovini O mio babbino caro. Rieu je svoje mednarodno okolje še dodatno razširil z uprizoritvijo bližnjevzhodne Šeherezade. Presenečenje večera (vsaj po vzdihih in začudenju publike sodeč) je bila gotovo izvedba slovenske narodne En hribček bom kupil.

Z odra se je André Rieu poslovil v slogu, saj je koncert sklenil s Straussovo klasiko: Na lepi modri Donavi je Stožicam prineslo zadnji sunek vrtiljaka klasične glasbe, ki je nekatere celo dvignil s sedežev in jih domala prisilil v ples.

Glasbenik in artist, ki je pred ljubljanskim občestvom izjavil, da ima najlepši poklic na svetu, je v našo prestolnico znova prinesel svež vetrič klasične glasbe, ki pa je vendarle zadosti odmaknjena od povsem rednih koncertov simfoničnih in filharmoničnih orkestrov, da se zna bolje približati sodobnemu gledalcu, zato se ni čuditi vrtoglavim množicam, ki jim je uspelo napolniti Stožice in povzročiti prometni kaos.

Od Andréja Rieuja se je občinstvo poslovilo s stoječimi ovacijami. Zato se ni čuditi dejstvu, da 8. novembra 2023 znova prihaja v Slovenijo.

Avtor: Rok Učakar Grašič in Matej Ive