2. večer ljudskega petja »V Domžalah je fletno« v Kulturnem domu Groblje

Ljudsko petje je nekaj najlepšega, kar so nam dali predniki, ki so prepevali ob vsaki priložnosti in vsakem veselem ali žalostnem dogodku. Skupaj z ljudskimi pevci iz naših in širše slovenskih krajev so na dogodku »V Domžalah je fletno« obujali to bogato dediščino. Spomnite se samo žetve in ličkanja, najlepšega kmečkega opravila, ki je nekoč spravil h delu cele vasi, da so si pomagali med seboj in s tem tudi družili, si nekaj pojedli in spili in seveda tudi veselo zapeli. Ljudska pesem je nekoč spremljala človeka ob vseh priložnostih – ob delu, praznovanjih, veselih in tudi žalostnih trenutkih. Sobivanje generacij so poleg dela omogočala predvsem poslavljanja od pokojnih. Ker na podeželju takrat ni bilo mrliških vežic, so pokojniki ležali doma. Ob bedenju, vahtanju, so poleg nabožnih pesmi peli pripovedne, predvsem legendne in bajeslovne, včasih tudi pesmi o posebnih družinskih usodah. Počasi vse gre v pozabo, samo zanesenjaki še ohranjajo tradicijo ljudskega petja. Spomnite se samo Mare Vilar, ki je na televiziji pred slovensko srenjo dejala, da je ljudsko petje nekaj, kar je najlepšega, z dolgim besedilom in lepimi melodijami, ne pa samo cigu migu z dvema kiticama in tremi refreni. Večer ljudskih pesmi in napevov pa ohranjajo tudi ljudski pevci in godci po vaseh in mestih širom po Sloveniji. In da bi se ljudska pesem slišala tudi izven meja neke pokrajine in občine, zanesenjaki prirejajo koncerte, kjer se ljudski godci družijo, poveselijo in tudi zapojejo in zagodejo po »indašnje«, na starou in mladou.
Prireditve drugega večera ljudskega petja v Kulturnem domu Groblje se je v petek, 24. 4. 2026 udeležilo lepo število obiskovalcev, ki jim tovrstno ljudsko petje pomeni veliko, saj jih vrne kar nekaj desetletij nazaj, v svojo mladost. Dogodek »V Domžalah je fletno« so pripravili zanesenjaki Folklornega društva Groblje Domžale. Obiskovalcem so predstavili srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami pa so se sprehodili skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostili pevce in godce iz različnih krajev ter spoznavali njihov način petja in igranja. Na prireditvi so nastopili Tercet pevk Folklornega društva Groblje, otroška folklorna skupina Groblje tokrat z pesmijo brez plesa, Rožančevi fantjiči iz veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane, Dečve iz kulturnega društva Sava Kranj, Kranjski furmani iz KUD Akademska folklorna skupina Ozara Kranj, ki so uprizorili lep skeč na druženje v gostilni, za konec pa so še enkrat zapele še gostiteljice Tercet pevk ter čisto na koncu še skupno vse skupine eno pesem. Prireditev je povezovala Klavdija Gregorin Štiftar.
Drugi večer ljudskega petja V Domžalah je fletno so ga pričele gostiteljice – Betka, Meta in Pavlina – združene v tercetu pevk Folklornega društva Groblje. Ljudska pesem je nekoč spremljala človeka ob vseh priložnostih – ob delu, praznovanjih, veselih in tudi žalostnih trenutkih. Sobivanje generacij so poleg dela omogočala predvsem poslavljanja od pokojnih. Ker na podeželju takrat ni bilo mrliških vežic, so pokojniki ležali doma. Ob bedenju, vahtanju, so poleg nabožnih pesmi peli pripovedne, predvsem legendne in bajeslovne, včasih tudi pesmi o posebnih družinskih usodah. Prisluhnili smo tercetu pevk Folklornega društva Groblje, ki nam je odstrl ta življenjski, a v želji po lovljenju radostnih trenutkov, redko odrsko izvajan del dediščine.
Tercetu Folklornega društva Groblje so se na odru pridružili člani otroške folklorne skupine Groblje. Čeprav bodo letos septembra praznovali šele drugo leto svojega delovanja, njihova pot že nosi sledi živahne ustvarjalnosti: številni nastopi in tudi gostovanje v hrvaški Koprivnici na mednarodnem otroškem festivalu pričajo o tem, da tradicija ne meri časa v letih, temveč v predanosti. Najmlajši med njimi šteje komaj štiri leta, najstarejši osem. Vodja skupine je Franci Hribovšek.
Po otroški razigranosti pa so obiskovalci prisluhnili nekoliko bolj zrelemu, a nič manj iskrivemu poustvarjanju ljudske pesmi. Na oder so prišli Rožančevi fantjiči, Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc. Skupina je nastala iz želje po ohranjanju in oživljanju ljudskih pesmi, ki bi sicer morda utonile v pozabo. Navdih za ime in del repertoarja so našli v zbirki slovenskih pesmi, ki jih je zapisal češki zbiratelj Ludvik Kuba. Fantjiči tako že skoraj desetletje z veseljem odkrivajo stare viže, njihove različice in bogato harmonijo, ki jo te pesmi ponujajo. Pravijo, da so še generacija, ki ji je bila ljudska pesem položena v zibko – in to se v njihovem petju tudi začuti. Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent z ubranim večglasjem ustvarjajo poln in pristen zven.
Sledil je nastop skupine Dečve, skupine osmih ljudskih pevk, ki že od leta 1998 delujejo v okviru Folklorne skupine Sava Kranj. Njihova zgodba se je začela na plesnem odru, saj so bile članice sprva plesalke, nato pa jih je ljubezen do pesmi povezala v pevsko skupino. Navdih črpajo tako iz zapisanih zbirk kot tudi iz živih srečanj z drugimi poustvarjalci, njihovo petje pa vedno znova zaznamujeta toplina in pristnost. Za svoje delo na področju ohranjanja kulturne dediščine so bile nagrajene z Malo Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj.
Večer ljudskega petja se je nadaljeval s Kranjski furmani – skupino pevcev in godcev, ki deluje pod okriljem Akademske folklorne skupine Ozara Kranj in skupaj prepeva že več kot trideset let. Ime so si nadeli po furmanih, ki so nekoč polnili Kranj kot pomembno trgovsko križišče, temu pa sledijo tudi s svojo oblačilno podobo iz druge polovice 19. stoletja. Med mnogo nastopi in uspehi velja izpostaviti osvojeno 1. mesto in Grand prix na mednarodnem tekmovanju v kolednicah na Poljskem, ki je potekalo januarja lani. Tokrat pa so nas Kranjski furmani popeljali v prostor, kjer se rešuje svet. Gostilno. Tam se sklene posel, poravna takšne in drugačne račune ali pa le nudi prijazno zatočišče, prostor za pogovor. Večeri so se velikokrat končali z aufbiksom, opiti možaki pa so bili korajžni v svojih besedah le do tedaj, da se je na vratih prikazala gospodinja … V preteklosti je imela v gostilnah stalno mesto tudi ljudska pesem, kar so z nastopom predstavili Kranjski furmani.
Za konec večera pa so na odru ponovno bile gostiteljice – Betka, Meta in Pavlina, združene v tercet Folklornega društva Groblje. S svojim izborom so večer zaključile nekoliko bolj hudomušno, z zabavljivimi in šaljivimi pesmimi, ki vedno poskrbijo za nasmeh in dobro voljo. Kako bi lahko lepše zaključili drugi večer ljudskega petja V Domžalah je fletno kot s skupno pesmijo vseh nastopajočih in obiskovalcev. Ljudska pesem ni le za ušesa, je za dušo. Skupno so zapeli Na Gorenjskem je fletno.
Avtor, foto: Miro Pivar

































