170-letnica rojstva Janka Kersnika – Sprehod po spominih

Letos mineva 170 let, odkar se je 4. septembra na Brdu pri Lukovici rodil pisatelj, pesnik, politik in narodni buditelj Janko Kersnik. Na svoj domači kraj je bil zelo navezan. Ljubil je dolino Črnega grabna. Okolje, v katerem je odraščal, zlasti Brdo z okolico, ga je preželo, zasvojilo, zaznamovalo za vse življenje s svojo barvitostjo, lepoto in toplino. Zato skorajda ni njegovega leposlovnega dela, v katerem ne bi bilo vsaj pridiha naravnih lepot ter bolj ali manj še danes prepoznavnih opisov okolja, kjer je živel in delal. Zato je bilo kar samoumevno, da je novonastala Občina Lukovica pred 27 leti 4. september, rojstni dan Janka Kersnika, izbrala za svoj praznik

V okviru praznika Občine Lukovica je v četrtek, 8. septembra 2022, na Brdu pri Lukovici potekalo polaganje venca na grob Janka Kersnika ter odkritje prenovljene spominske plošče na gradu Brdo. V Pungartnikovi hiši v Lukovici pa je potekalo odprtje razstave ob 170-letnici rojstva Janka Kersnika – “Janko Kersnik: Sprehod po spominih”. Razstavo je postavila Kristina Galun.

Pred odkritjem prenovljene spominske plošče na gradu Brdo so se mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, Vincenc Dragar, podžupan Občine Lukovice ter Urška Kersnik, pra-pravnukinja Janka Kersnika v spremstvu občinskih svetnikov in Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Janko Kersnik Brdo podali na pokopališče za župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete na Brdu, kjer so položili venec na grob Janka Kersnika. V desnem kotu pokopališča je namreč zadnje domovanje Kersnikovih, kjer je kar sedem grobov rodbine Kersnik.

Po položitvi venca in prižigu sveče, se je delegacija preselila pred grad Brdo, kjer sta županja mag. Olga Vrankar in Urška Kersnik odkrili prenovljeno spominsko ploščo, ki je vzidana v zid stolpa gradu Brdo. Kulturni program je popestril Moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik Brdo pod vodstvom zborovodje Marka Juterška.

»Veliko gradov poznam na Slovenskem, a nobenega ne, ki bi imel lepšo lego in krasnejšo okolico, kakor brdski grad. Kamor se ozreš, prijazne vasi, lepe cerkve in bele ceste, temni gozdovi, zeleni travniki, bogato polje, šumeči potoki, zadaj pa snežno beli Grintovec-zares, to je lep kraj. In prostorni grad sam… s širokimi hodniki na vseh štirih notranjih straneh, z visokimi dvoranami, starimi slikami- kako razburja to mlado fantazijo,«  je v nagovoru ob odkritju spominske plošče povedala županja. S tem verzom je grad Brdo in okolico opisal Fran Levec, literarni zgodovinar in učitelj našega pisatelja Janka Kersnika.

V nadaljevanju je županja podala nekaj podatkov o gradu Brdo. Znameniti grad Brdo se nahaja le nekaj korakov stran od Župnijske cerkve Marije Vnebovzete. Omenja se, da je leta 1522 veličastni renesančni grad zgradila družina Lamberg, saj je še danes na vhodnem portalu Lambergov grb in letnica 1522, od začetka 16. stoletja pa je tako grad Brdo kulturni spomenik državnega pomena. V Valvasorjevem času so grad popravili in predelali, zgradili gospodarska poslopja in uredili vrt z ribnikom. Na gradu je grajske otroke poučeval Fran Levec, kot sodnika pa sta tu službovala skladatelja Oskar Dev in Anton Lajovic. Dev je ustanovil društvo Zarjo, ki se je kasneje preselilo v Šentvid pri Lukovici, kjer deluje še danes. V začetku leta 1903 je nekaj časa tu slikal Ivan Grohar. V začetku 19. stoletja ga je hkrati z obsežnim posestvom priženil sodnik Jožef Kersnik, oče pisatelja Janka. V njem so bili od leta 1868 okrajno sodišče, davkarija in zapori. Grajski zidovi so sestavljali bogat mozaik zgodovine vse do druge svetovne vojne. Takrat so v njem bivali nemški policisti, leta 1943 pa so partizani grad požgali in od takrat ni bol nikoli več obnovljen v prvotno stanje. Namesto nekoč mogočnega gradu je bil do danes obnovljen jugozahodni stolp, južna in zahodna grajska stena. V neposredni bližini gradu se nahaja tudi grajski park z ribnikom in gabrovim in kostanjevim drevoredom, ki sta ovrednotena kot spomenika oblikovane narave.

Po končanem programu sta županja mag. Olga Vrankar in Urška Kersnik, odkrili prenovljeno spominsko ploščo, ki je vzidana v zid stolpa gradu Brdo, zatem pa so se vsi podali še do Pungartnikove hiše v Lukovici, kjer sta Občina Lukovica in Knjižnica Domžale s pomočjo Kristine Galun postavili zanimivo razstavo ob 170-letnici rojstva Janka Kersnika – “Janko Kersnik: Sprehod po spominih”. Na razstavi je veliko starih fotografij gradu Brdo in družine Kersnik, zato si je razstavo vredno ogledati. Razstava si bo možno ogledati tudi v soboto, 10. septembra 2022, od 8. do 12. ure.

V kulturnem programu na odprtju razstave so sodelovale citrarke skupine Sončnice in kitaristi skupine Tempo iz Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale ter Tadeja Rode Teran. Odprtja razstave se je udeležila tudi Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale.

V nagovoru je županja mag. Olga Vrankar povedala nekaj besed o razstavi in Janku Kersniku: »Deljenje zgodb in pisanje o naši zgodovini je z minevanjem še toliko bolj pomembno, saj s tem ohranjamo in obujamo dogodke, na katera smo že povsem pozabili, nekateri pa jih še niti ne poznajo. Naša okolica je prežeta z zanimivi zgodbami in izjemnimi ljudmi. Eden takšnih je bil zagotovo naš pisatelj Janko Kersnik. Zato Občina Lukovica 4. septembra obeležuje občinski praznik, saj se je pisatelj rodil na ta dan leta 1852. Kersnikov stari oče po očetovi strani je bil slovenski izobraženec, ugleden in priljubljen gimnazijski profesor Janez Krstnik Kersnik, oče pa sodni uradnik. Materin rod pisatelja izhaja iz kranjsko-nemškega plemstva, nekateri njihovi predniki so bili italijanske krvi. Mladost je zaradi očetovega dela preživljal v Ljubljani, počitnice pa na Brdu pri Lukovici. Zgodaj se je začel zanimati za književnost in pisanje pesmi. Pisateljski talent se je rodil v Kersniku že na očetovem domu. Podobno kakor je na izjemnega Puškina vplivala njegova varuška Arina Rodionovna, je na Kersnika vplivala rodbinska pestunja Urša Lončar (1795–1889) iz Prevoj, ki je s svojim poznavanjem narodnih pesmi, pravljic, pripovedk, vraž in molitvic vzbujala radovednost v mladem Kersniku. V gimnazijskih letih je imel veliko veselje do knjig, zlasti do leposlovnega beriva. Zaradi težav z grščino, je dobil inštruktorja Frana Levca, ki ga je uvajal v slovensko književnost in ga spodbujal k pisanju slovenskih in ne nemških pesmi. Zavzemal se je za slovenstvo in imel zato težave z vodstvom šole, ki je bilo nemško usmerjeno. Odpravil se je študirat na Dunaj in kasneje v Gradec, ki je bil bližje domu, saj je imel domotožje. Ves čas je z objavami, podlistki in pismi napadal nemški vladajoči režim.«

Kersnik je napisal veliko izjemnih del, kot so Jara gospoda, Kmetske slike, Agitator in mnoge druge. Njegovo prvo večje delo povest Na Žerinjah (1876). To delo pomeni napredek za naše slovstvo, saj ga odlikujejo poetični opisi narave in njenega življenja, spretno risanje družbe in družabnih prireditev. Janko Kersnik v nekaterih svojih delih razodeva globoko poznavanje kmečke duše. Odkrival jo je pri poklicnem delu, ko je imel kot notar opraviti s kmečkimi tožbami, ki jih je rodil zlasti pohlep po zemlji in imetju. Kersnik pa je kot realist gledal na kmeta bolj objektivno: v svojih Kmetskih slikah (1882-1891) kmečkega človeka prikazuje z njegovimi vrlinami, a tudi z njegovimi napakami, med katerimi izstopata pohlep in pravdarska strast. V teh povestih in črticah, ki so resnične slike iz življenja, kakršnega je spoznal v svoji bližini, Kersnik slika tudi realno pokrajino, najraje bližnjo in daljno okolico Brda pri Lukovici.

Leta 1877 mu je na Brdu pri Lukovici umrl oče, leto kasneje pa je na gradu postal notarski namestnik in po opravljenem notarskem izpitu tudi notar. Na gradu je imel tudi svojo pisarno. Po poroki je postal lastnik gradu in posestva na Brdu. Rodilo se mu je devet otrok. Bil je zelo politično usmerjen človek, zato ga literatura nikoli ni v celoti zadovoljila. Bil je župan lukoviške občine in liberalni poslanec deželnega zbora. Kakor v književnosti se pisatelj tudi znotraj narodno napredne stranke ni opredelil za radikalno, nepopustljivo strujo v njej, temveč za zmerno in spravljivo politiko. Leta 1888 je ustanovil prostovoljno gasilsko društvo Brdo. Priskrbel je ročno brizgalno in ves potreben material. Kot ustanovni član je društvu priskrbel brezplačno zemljišče, kupil članom delovne obleke in tudi kar nekaj orodja. Sestavil je tudi pravilnik društva in s tem spodbudil ustanavljanje drugih društev v domačem okolju. Leta 1895 se je pisatelj pri lovu prehladil, vendar pa se za to ni menil. Jetiko v grlu je pričel zdraviti prepozno. Dve leti kasneje je umrl. Pokopali so ga na pokopališču na Brdu, kjer je bil govorec Ivan Tavčar, njegov politični somišljenik, s katerim se nista vedno ujemala.

Zbrane je nagovorila tudi mag. Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale, ki je povedala, da le malo občin v Sloveniji premore toliko ustvarjalcev kot občina Lukovica: »Knjižnica je ustanova, ki je zadolžena za to, da zbira, obdeluje in hrani domoznansko gradivo. To so fotografije, knjige, razglednice in vsi ostali pisni viri, ki so nastali na območju našega delovanja. In, ko tako v naši knjižnici zbiramo ta gradiva, jih je zelo veliko prav iz občine Lukovica. Ob 170-letnici rojstva Janka Kersnika so se v Knjižnici Domžale odločili, da moramo ob tem jubileju pripraviti neko večjo zgodbo. Tako smo že lani in letos začeli intenzivno zbirati gradivo, ustvarjati zgodbe, ki so vidne na elektronskih portalih. Tudi na spletni strani Knjižnice Domžale si lahko ogledate vse o Janku Kersniku, kjer hranimo izjemno bogato gradivo. Tokrat smo se še posebej posvetili gradu Brdo, s tem pa življenju in spominu na Janka Kersnika. Večino fotografij, ki jih boste videli na razstavi, nam je preskrbela Iva Kušar, Kersnikova vnukinja, umrla pa je lani v 97-tem letu in se je tudi rodila na gradu Brdo. Nekatere razglednice in fotografije pa so iz knjižnih arhivov.«

Razstava obsega sedemnajst okvirjev formata A 2, razstava je zelo bogata, opremljena z podnapisi, kaj slike predstavljajo in kdo je na njih. Zato si obiskovalci le vzemite čas za ogled fotografij in tudi za podnapise, saj vas bo vse skupaj popeljalo v čas, ko je živel Janko Kersnik. Na hodniku pa je nekaj risarskih del učencev Osnove šole Janka Kersnika Brdo, ki so jih v stripe po črtici Ponkrčev oča ustvarile učenke pri Interesni dejavnosti. V Knjižnici Domžale so se tudi odločili, da v spomin na Janka Kersnika upodobijo klasične karte, kjer so zapisi Kersnikovih del, na temo Kersnika pa so izdali tudi kazalko, ki jo ob branju knjige vstavite na mesto, kjer ste nehali brati.

Po nagovorih so si obiskovalci z zanimanjem ogledali bogato slikovno razstavo, marsikdo od njih pa se je spomnil rodbine Kersnik na fotografijah.

Osrednja prireditev ob prazniku Občine Lukovica bo potekala v petek, 9. septembra 2022, ob 19. uri v Sončni dvorani na Brdu pri Lukovici, na kateri bo županja podelila priznanja, pripravljajo pa tudi bogat kulturni program.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar