Prihaja večer z naslovom: Peter Naglič (1883-1959) – Kronist svojega časa

Peter Naglič, ki se je rodil leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je že dve generaciji ukvarjala s ščetarsko obrtjo, je zagotovo izjemen človek, ki nam je zapustil pomembne fotografske sledi iz časa njegovega življenja. Bil je zanimiv in vsestranski človek, ki se je udejstvoval na različnih področjih delovanja. Njegov največji hobi in največja strast sta bila fotografija, ki ji je nedvomno posvetil največ svojega prostega časa. V svoji bogati dediščini fotografiranja ja zapustil preko 10.000 steklenih in poliestrskih negativov ter njim pripadajočih pozitivov, ki so nastali med letoma 1899 in 1959.

Da bi lahko še pobližje spoznali tega izjemnega človeka, vas Društvo sv. Jakoba Kamnik vabi na predstavitev tega izjemnega človeka, ki je bil res pravi kronist svojega časa. Predstavitev bo potekala v petek, 21. novembra 2014, ob 19 uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku.

Kot človeka, podjetnika in fotografa ga bodo predstavili njegov vnuk Matjaž Šporar in sodelavca Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, mag. Andrej Dular in Miha Špiček. Na citrah bo nastopil Tomaž Plahutnik. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni

Za odkrivanje in vzdrževanje bogate fotografske dediščine Petra Nagliča, je najbolj zaslužen njegov vnuk Matjaž Šporar iz Šmarce pri Kamniku, ki je v sredini devetdesetih let na podstrešju njihove družinske hiše odkril dragoceno zbirko več kot deset tisoč kakovostnih fotografij in poskrbel, da bo ohranjena tudi za prihodnje rodove.

Veliko zapuščino več kot deset tisoč kakovostno izdelanih posnetkov, ki so ohranjeni v originalni obliki, je zapustil Peter Naglič (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku, ki je bil kot navdušen amaterski fotograf prisoten skoraj povsod. S svojim fotoaparatom se je dotaknil mnogo ljudi in njihovih usod, posnel pa je tudi različne dogodke, ki nam pričajo o nekdanjem času na naših tleh. Njegovi prvi

Peter Naglič (1883 – 1959)
Peter Naglič se je rodil leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je že dve generaciji ukvarjala s ščetarsko obrtjo. Tudi sam se je v Gradcu izšolal za ščetarskega mojstra in po očetovi smrti leta 1922 sta skupaj z bratom Karlom prevzela obrt in podjetje preimenovala v Tovarna Brata Naglič. V dobrih 20. letih je njuno podjetje postalo eno izmed vodilnih v ščetarski panogi na tedanjem slovenskem področju.

Peter je bil zanimiv in vsestranski človek, ki se je udejstvoval na raznih področjih človekovega delovanja. Zanimalo ga je vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je bila njegov največji hobi in strast fotografija, ki ji je nedvomno posvetil največ svojega prostega časa. Sledil je razvoju fotografske tehnike in z zanimanjem prebiral tedaj dostopno fotografsko literaturo. Imel je srečo, da je bil rojen ravno v obdobju, ko je s tovarniško izdelanimi suhimi fotografskimi ploščami po letu 1880 v fotografiji nastopilo novo obdobje. Fotografsko zbirko Petra Nagliča tvori preko 10.000 steklenih in poliestrskih negativov ter njim pripadajočih pozitivov, ki so nastali med letoma 1899 in 1959. Velika večina zbirke Petra Nagliča je popisana, saj je avtor vodil zgledno evidenco posameznih posnetkov. Beležil je kraj in čas fotografiranja ter opisal vsebino. Poleg fotografske dokumentacije so za določena leta ohranjeni tudi njegovi osebni dnevniki in koledarji, s pomočjo katerih lahko rekonstruiramo nekatere manjkajoče podatke. Pogosto je na fotografije dopisoval tudi lastne komentarje, s čimer je fotografijam dodal še dodaten osebni pogled ali pečat.

Tematsko lahko njegovo fotografijo v grobem razdelimo na portretno, krajinsko, arhitekturno in dokumentarno. S svojim smislom za dokumentiranje ga lahko uvrstimo med pionirje dokumentarne fotografije, saj je beležil tako vsakdanje kot tudi slovesne dogodke v ožji in širši okolici. Fotografiral je šege letnega in življenjskega kroga v svoji okolici, društveno in družabno življenje v domačem kraju in kamniški okolici, vaje in nastope telovadnega društva Orel, nenavadne dogodke, kot sta izkopavanje mamutovih fosilov v Nevljah ali pristanek letala na Mengeškem polju, cela serija fotografij pa je nastala v obdobju prve svetovne vojne, ki jo je preživel na Vrhniki in na Ljubljanskem gradu. Podrobno je fotografiral širitev in gradnjo domačih obrtnih objektov ter delovne procese in razne faze ščetarske obrti. Velik del Nagličeve dokumentarne fotografije pa lahko posredno ali neposredno povežemo z verskim življenjem in krščansko tematiko; v mislih imamo predvsem številna romanja, razne cerkvene slovesnosti in kongrese, blagoslove, pogrebe cerkvenih dostojanstvenikov in še bi lahko naštevali. S fotografskim aparatom je zabeležil prvo vseslovensko romanje v Jeruzalem 1910.