Premiera na Studencu – Kralj gora in ljudomrznik

Ko je minulo soboto zvečer popustila vročica skoraj razbeljenega dneva, je točno ob 21. uri padel zastor v našem največjem gledališču na Studencu pri Domžalah. Pravzaprav avditorij za nekaj več kot tisoč gledalcev zastora sploh nima, ima pa veličastno sceno, ki jo je tudi za letošnjo osrednjo gledališko predstavo zasnoval in izdelal Jože Napotnik, ki je mojster velikih dekorativnih scenskih slik največjih glasbenih, gledaliških in drugih prireditev po Sloveniji ter v TV oddajah.

Igralci, pevci in glasbeniki so po nekaj mesecih vaj odigrali novost, igro Kralj gora in ljudomrznik, ki je tudi osrednja gledališka predstava jubilejnega, 15 poletnega kulturnega festivala na Studencu. Začeli so ga s koncertom Slovenskega komornega zbora v krtinski cerkvi, nadaljevali s koncertom ansambla Franca Miheliča ob njihovi 45-letnici, pod ogromno platneno streho pa so gostili še ljubljansko Opero z Verdijevo Traviato.

Režiser predstave Lojze Stražar, tudi predsednik Kulturnega društva Miran Jarc iz bližnjega Škocjana, si je pošteno oddahnil. Tudi letos je za njim več kot pomembno delo, saj je zadnje mesece preživel bolj ali manj z zajetnim šopom dramskega besedila v roki avstrijskega avtorja Ferdinanda Raimunda v prevodu Boruta Trekmana.

Težko je prešteti vse, ki so na tak ali drugačen način, predvsem pa z veliko mero dobre volje in z neizmerno zagnanostjo sodelovali pri pripravi in izvedbi mogočne gledališke predstave. Prav zato nas še posebej zanima, ali je bilo težko po velikem uspehu lanske predstave Veselica v dolini tihi najti primerno predstavo. »Pravzaprav da in ne,« na kratko odgovarja Lojze Stražar. »Odzivnost lanskoletne predstave nas je vse po vrsti prijetno presenetila, saj nismo pričakovali tako številnega občinstva. Avtor domače gledališke predstave Kralj gora in ljudomrznik, imenujemo jo lahko tudi romantično-komična čarobna igra s petjem, Ferdinand Raimund – letos mineva 225 let od njegovega rojstva –, je pisec številnih dram, igralec, dramatik, režiser in pesnik, ki je s svojimi deli v svojem času zaslovel po vsej Avstriji, Nemčiji in še dlje. Kljub oddaljenosti avtorjevega ustvarjanja je predstava imenitno napisana, še posebej za današnji čas. Kralj gora in ljudomrznik je vsekakor njegova uspešnica, saj postavlja pred gledalce odlično besedilo, predvsem veliko zabave, komike, romantičnih, čarobnih in tudi glasbenih užitkov, pa tudi domiselno komičnih situacij in besednih odličnosti ter smešnih naključij. Predstava ponuja veliko ustvarjalnih možnosti nastopajočim. V slovenskem prostoru predstava še ni bila uprizorjena, zato je izvedba toliko bolj zanimiva, deloma zaradi priredbe, pa tudi zaradi prilagoditve razmeram in pogojem našega poletnega gledališča.«

Zadovoljstvo ob koncu predstave; režiser Lojze Stražar. (Foto: Primož Hieng)

In kakšna je zgodba o kralju gora in ljudomrzniku? »Glavni junak je bogati, ugledni gospod pl. Trapež,« pravi Stražar. »Kot bogati podjetnik je radodarno ljudem posojal na zaupanje denar, ki mu ga niso nikoli vrnili, zato se z družino in služinčadjo zapre na svoje posestvo ter postane nezaupljiv ljudomrznik, razočaran nad svetom, iz tega pa izhaja tudi njegovo ljudomrzništvo – do vseh. Nikomur ne dovoli, da mu pride blizu, nikogar ne sprejema v svojo bližino. Njegovo odločitev želi spremeniti dobri duh Kralj gora, ki mu nastavi ogledalo njegovega početja in se sam spremeni vanj. Čudenju svojim lastnim nesmiselnim in trdovratnim napakam se pl. Trapež odloči za drugo pot in popravi krivdo do vseh ter še posebej do svoje žene, hčere in njenega zaročenca v želji, da bi se ljubila tako močno, kot ju je on sam po krivici sovražil. Prepričan sem, da bo zdravilo oz. zdravilna terapija, ki jo ob tem ponuja naše gledališče pomagala še komu – ne le junaku letošnje predstave.«

Veličastno sceno je tudi za letošnjo osrednjo gledališko predstavo zasnoval in izdelal Jože Napotnik. (Foto: Primož Hieng)

Režiser predstave Lojze Stražar je k sodelovanju tudi tokrat povabil redne goste in sodelavce gledališča na Studencu, ki bodo na oder ob koncih tedna letošnjega julija in še v začetku avgusta stopili najmanj petnajstkrat. Sodeluje večina ustvarjalcev, ki so v preteklih letih že pomagali postavljati imenitne gledališke predstave.

In kdo so glavni igralci, saj je vse, ki sodelujejo v predstavi, skoraj nemogoče našteti? »V vlogi gospoda pl. Trapeža boste prepoznali Jureta Seška, ki je v zadnjih letih stalni gost našega poletnega gledališča,« je povedal režiser. »V vlogi njegove žene nastopa Pia Brodnik, Eva Černe pa je prevzela vlogo hčere. Kralja gora igra Jože Vunšek, ob njih pa je še vrsta drugih vlog, vsaka s svojim namenom, da gledalce zabavajo in jim pomagajo razumeti igro. Naši redne gostje, ki se z veseljem preoblečejo v gledališki kostum, so Konrad Pižorn Kondi, Robert Vrčon, Rajko Majdič, Metod Palčič in Urša Sešek, poleg teh še Vanja Osolnik, Marjeta Cerar, Brigita Hrovat, Klemen Torkar in Nejc Lisjak so le nekateri od igralcev, je pa prav vsak nastopajoči pomemben člen celotne predstave.«

Jože Vunšek v dvojni vlogi. (Foto: Primož Hieng)

Po premieri, ko so nastopajoči iz rok domžalskega župana Tonija Dragarja prejeli šopke rdečih flamingov, je Lojze Stražar, ki si je zdaj pošteno oddahnil, še povedal: »Pred nami je petnajst ponovitev, kar je zajeten zalogaj. Gledalcem obljubljamo, da se bodo prijetno zabavali, da bo prav vsak lahko v predstavi našel delček samega sebe – na humoren način, predvsem pa obljubljamo prijetne poletne večere na Studencu. Veseli bomo, če bomo tudi mi prispevali delček k vašemu prijetnejšemu poletju 2015.«

Zaključek: režiser Lojze Stražar se je tokrat lotil zahtevne naloge, ki pa ji je bil ponovno uspešno kos. Še več kot to. Tokrat smo na Studencu namreč videli predstavo, ki spretno izkorišča tudi tehnične sposobnosti gledališča z vsemi možnimi zvočnimi in vidnimi učinki, zato bodo obiskovalci naslednjih ponovitev v tem delu še posebej uživali. In končno, tudi nauk celotne zgodbe o Kralju gora in ljudomrzniku ni nekakšna ura moralne vzgoje, temveč soočenje s tistim, kar bi moral pravzaprav vsak sam pospraviti pod streho, predvsem pa – pogledati se v ogledalo in si marsikaj priznati.