Preludij k melanholiji Jasmine Vidmar

»Ko ugasne veselje, se svetloba dneva prelije v mrakobno potrtost in neotipljivo otožnost, je spet tu. Melanholija. Zavita v njeno neulovljivo otožnost, stopam po osamelih pokrajinah in mrakobnih poteh v zasanjani jutri,« je na odprtju svoje razstave dejala Jasmina Vidmar. Ko se fotograf odloči posneti fotografijo, vselej vzpostavlja določen odnos do realnosti. Ne smemo zanemariti tudi ideje in njene tehnične izvedbe, kar fotografiji dodaja posebno vrednost.

V Menačenkovi domačiji v Domžalah je v torek, 6. februarja 2018, kot uvod v kulturni praznik, ki ga obeležujemo 8. februarja, svoja fotografska dela na ogled postavila fotografinja Jasmina Vidmar, ki ideje svojih podob razvija premišljeno in jih procesira v osebno izraznost. V njenih umetniških fotografijah, ki sta jih postavila skupaj z Romanom Kosom in katere sedaj krasijo razstavni prostor Menačenkove domačije, prevladuje izrazito subjektiven pristop, saj se največkrat predstavlja z odlomki iz njenega zasebnega življenja in bivajočega kraja ter na tak način dokumentira fragmente lastnega prostora in časa.

Jasmina Vidmar v Domžalah razstavlja prvič, za to razstavo pa je zasnovala novo serijo fotografij, ki se vsebinsko navezujejo na simbolično iskanje človekovih sledi v prostoru. V svoj objektiv je ujela različne podobe narave v svoji okolici, vanjo pa je vnesla lastno podobo in tudi druge simbolične stvari kot ključne elemente pripovedi povezanosti človeka z naravo. Posredno izpričujejo tudi avtoričino intimno zgodbo, ki je otožno označena ter v prid nje fotografije navdajajo monotoni barvni toni z barvitimi poudarki. Celota je oblikovana kot skladna igra tako sivin ko tudi barvite svetlobe, posredno pa orisuje avtoričino nihajoče duhovno stanje. Avtorica s tem išče izgubljeni čas z določenimi vizualnimi sredstvi, ki jih uspešno združuje v dobro zgrajeno podobo s psihološko poglobljenostjo.

Jasmina Vidmar prihaja iz Maribora in se z umetniško fotografijo ukvarja že tri desetletja. S fotografiranjem je pričela v študentskih letih, intenzivneje pa konec 80-tih in v začetku 90-tih, ko je objavljala v Teleksu, Večeru, Valter brani Sarajevo … V začetku 90-tih se je osredotočila na akt fotografije, ki jih je opredelila kot pripoved o zgodbah ujetih v ženska telesa, in jih objavljala v Večeru, v rubrikah Punk je mrtev in Smeri razvoja ter na številnih razstavah v Mariboru, na Ptuju, v Škofji Loki, Kopru, Izoli, Lenartu, Radovljici, Zagorju ob Savi itd. Kot članica Foto kluba Maribor se je leta 1991 predstavila na skupinski razstavi mariborskih fotografov. Leta 1992 je razstavljala v galeriji Trieste v Ronchi dei Legionari v Italiji in 1993 v Galeriji Kapelica v Ljubljani. Njene fotografije se pojavljajo v številnih knjigah in priročnikih, na priložnostnih razglednicah ter v številnih časopisih. Leta 1995 je izdelala fotografijo za plakat predstave Alma Karlin, Cankarjev dom, v izvedbi Polone Vetrih.

Po letih umika in tišine se postopoma vrača. V Delu in Večeru objavlja reportaže s fotografijami, fotografsko pa opremi tudi nekaj publikacij in drugih časopisov. Leta 2011 je razstavljala v dvorani Zetra v Sarajevu ob priložnosti Nexpa 2011. Leta 2012 se v Pokrajinskem muzeju Maribor predstavi z razstavo – Ne pozabi me nikoli in kasneje tudi v Muzeju novejše zgodovine v Celju ter Pokrajinskem muzeju v Kopru. V letu 2017 fotografsko opremi knjigo – Začasno bivališče – Na gradu 25, IG, ki je izšla v začetku 2018.

V kulturnem programu na odprtju razstave je nastopil kantavtor Peter Andrej, pokrovitelj odprtja pa je bila Vinska klet Vidmar iz Domžal. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2018.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar