Praznovanje farnega žegnanja v župniji Jarše
Cerkev v Grobljah, ki jo prvič omenjajo leta 1526, je posvečena oglejskima mučencema škofu sv. Mohorju in diakonu Fortunatu, ki svoj godovni dan praznujeta 12. julija. V grobeljski cerkvi, ki je postala znana zaradi čaščenja svete Notburge in njenih uslišanj sredi 18. stoletja gre za celosten baročni opus. Največji pečat je cerkvi s prizori iz življenja zavetnikov sv. Mohorja in sv. Fortunata, sv. Notburge, sv. Izidorja, sv. Marjete, sv. Andreja in drugih svetnikov dal Franc Jelovšek, ki sodi med naše najboljše baročne slikarje.
Žegnanjska nedelja v Jarški župniji je letos potekala v nedeljo, 14. julija 2019, ko so obhajali zunanjo slovesnost župnijskih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata. Župnijsko žegnanje je bilo na čast živih in rajnih župljanov ter za pokojne gasilke in gasilce, ki so se v ešalonu s prapori udeležili svete maše ter jo pomagali sooblikovati. Sveto mašo je daroval Jarški župnik Matjaž Križnar, somaševal pa je Tilen Oberwalder Zupanc, ki ga je Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v torek, 25. junija, v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični posvetil v diakona.
Jarški župnik Matjaž Križnar je v pridigi dejal, da čeravno so ena manjših župnij, občestvo sodeluje z župnijo toliko bolj. Pohvalil je vse, ki se zavzemajo, da župnija živi na polno. Izpostavil je mlade iz Jarš, ki so nedolgo nazaj zaključili letošnji poletni oratorij, katerega se je udeležilo veliko otrok, gasilce iz PGD Jarše-Rodica, pevski zbor in pritrkovalce, ki vedno popestrijo bogoslužje, kot so ga tudi tokrat, farane, ki stopijo skupaj, kot so nedavno nazaj pri prekrivanju strehe na župnišču, Turistično društvo Jarše-Rodica za postavitev butaric, jaslic in ostalih aktivnosti čez leto, ki jih ni malo ter še vsa ostala društva, ki po svojih močeh pripomorejo, da je v jarški župniji lepo živeti.
Ob koncu svete maše je župnik Matjaž Križnar blagoslovil kipca svetega Florjana, ki sta jih za svoj jubilej prejela veterana PGD Jarše-Rodica, Silvo Kocjančič ob 80-letnici in Boris Razpotnik ob 70-letnici. Po sveti maši je sledilo druženje na dvorišču cerkve, kje so se posladkali z bobom – krofom.
Sv. Mohor in Fortunat
12. julija v Katoliški cerkvi godujeta sv. Mohor in Fortunat. Najbrž večina pozna Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko knjižno založbo, ustanovljeno leta 1852 na pobudo blaženega škofa Antona Martina Slomška. In zakaj je novi knjižni družbi izbral za varuha prav sv. Mohorja in Fortunata? Sam piše: »Kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere … Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja …«.
Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila zavetnika oglejskega patriarhata. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave. Sv. Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961 torej natanko petsto let prva zavetnika ljubljanske škofije, odtlej pa sta njena drugotna patrona. Na slovenskem ozemlju (južno od Drave) je njima posvečenih sedem župnijskih in petindvajset podružnih cerkva. Po stari legendi, ki je bila prvič objavljena v spisih langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona (umrl je leta 799), naj bi oznanjal blagovest v Ogleju sam sveti Marko, ki naj bi tam napisal svoj evangelij, vodstvo škofije pa izročil Hermagorju Mohorju, ki naj bi ga nato sam sveti Peter posvetil v škofa. Hermagoras-Mohor naj bi skupaj z diakonom Fortunatom dal življenje za Kristusa pod cesarjem Neronom okoli leta 67. To izročilo se je po znameniti Zlati legendi razširilo po vseh pokrajinah krščanskega Zahoda. God škofa Mohorja in diakona Fortunata so v oglejski Cerkvi obhajali 12. julija, vendar z ugotovitvijo, da je to spominski dan prenosa njunih relikvij.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
