Praznik Slovencev – Gregorjevo

Gregorjevo je tradicionalni slovenski praznik, s katerim se že stoletja spominjamo svojih korenin, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja.

Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat so čevljarji, kovači in drugi rokodelci, prenehali delati ob prižgani luči.

O Gregorjevem smo objavili naslednje sporočilo:

Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci kot prvi pomladni dan po starem, Julijanskem koledarju. Če za Valentinovo, pred nekaj desetletji prinešen praznik slovi po zaljubljenosti, je Gregorjevo predvsem praznik ljubezni.

Leta 1584 je v Avstrijskem cesarstvu dve leti po njegovi urabni uvedbi začel veljati gregorjanski koledar, s papežem Gregorjem XIII. Gregorjevo je poimenovano po Gregorju Velikem, ki je umrl 12.3.604.

Po legend, ki se prenaša od ust do ust, je Gregor kot dojenček mlinarju priplaval v lesenem predmetu po vodi. Običaj spuščanja luči po vodi da naravi moč novega rojevanja. Na Gregorjevo se luč v vodo vrže.

Po tekočih vodah na predvečer praznika, torej 11. marca po mnogih krajih v Sloveniji z otroki spuščamo gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge navadno doma narejene predmete, v katerih je luč, ki jo daje svečka ali ogenj, ki s tem naznanjujejo prihod dela leta, ko je sonce vse dlje na obzorju, pomlad in svetlejši čas leta. Prihaja tudi čas enakonočja kasneje v mesecu marcu ter prvi pomladni dan.

Mi smo to opravili takole:

Oton Župančič je pred 112 leti še natančno opisal pomen gregorjevega v Dumi: “… Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … Čuješ živ-živ? … Vse to in še več predstavlja zahvalo hvaležnega, ki je po moreči zimi še živ-živ? In se bo lahko ženil.”

Bolj znan rek ob tem prazniku je “Če breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo.” Mi smo si ga zamislili takole:

Obujanje starih slovenskih običajev, tradicionalnih praznikov in etnološke dediščine Slovenije v svojem poslanstvu gojimo v Društvu Skrinjca. Spremljate nas lahko na naši Facebook strani in YouTube kanalu.

Avtor: Marija Komatar, predsednica društva Skrinjca