Pravljice za odrasle: Povodni mož – slovenska ljudska pravljica
Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Pravljični večer združuje doživeto pripoved pravljice, ki jo prebere pravljičarka Mirjam Slanovec, interpretacijo pravljice pa poda Luka Hrovat. Ob koncu se odpre še debata …
V sredo, 22. februarja 2017, je v prostorih Knjižnice Domžale potekala pravljična prireditev za odrasle, na katerem je najprej v uvodu pravljičarka Mirjam Slanovec, v njej značilnem doživetem slogu, prebrala pravljico o Povodnem možu. Deček iz revne družine se je v kopat v reko, ki je bila narasla zaradi deževja minulih dni, in deroča voda ga je nato začela odnašati. Seveda se je deček začel utapljati in ko je izgubil zavest, ga je rešil Povodni mož ter ga odnesel v svoje kraljestvo. Povodni mož je do sedaj še vsakega utopil, ta deček pa se mu je zasmilil. Ko se je deček zbudil, se je znašel v prečudovitem gradu polnem steklenih, srebrnih in zlatih igrač, polno denarja, draguljev, a dečku vse to ni pomenilo nič. Že prvi večer v stekleni dvorani je pogrešal svoj dom, drugi večer v srebrni sobi svojega bratca in sestrico in tretji dan v zlati sobi svoje starše. Vedno je na vprašanje Povodnega moža, če mu je všeč bogastvo, deček dejal, da vse bogastvo ne odtehta doma in svojih bližnjih. Povodni mož se je globoko zamislil, saj te ljubezni ni poznal. Povodni mož ni imel nič od tega, kar je otrok naštel, imel je samo bogastvo. Zato dečka, ko zaspi odnese nazaj na breg reke ter mu žepe napolni z dragulji in zlatniki ter ga pusti tam. Ko se deček zbudi, najprej misli, da je sanjal. Ko pa v žepih najde bogastvo, se vrne domov k neutolažljivo jokajoči družini in sledi srečen konec.
Sledila je zanimiva interpretacija pravljice, ki jo je zanimiv način interpetiral Luka Hrovat. Ob tem smo spoznali, da je ljubezen do bližnjega in do soljudi v zadnjem času vse bolj oddaljena, ljudje namreč več nismo, kar bi morali biti. Naš svet in svet Povodnega moža sta dva svetova. In ljudje se vedejo vse bolj agresivno. Če pogledamo samo domorodce v Ameriki, Indoneziji in še marsikje po svetu pred več sto leti. Nikoli niso ljudje prišli do domorodcev, da bi potrkali na njihova vrata in se pozanimali o njihovi kulturi in vsem ostalem. Ne, vedno je "nadrasa" prišla z ognjem in mečem ter si podredila domorodce ali jih skoraj zbrisala z obličja zemlje, v zahvalo pa so pokradli še vse zaklade, ki so jih ta ljudstva imela.
"Pri pravljicah ni treba biti "nabildan". Pravljico vzameš v roke in se prepustiš zgodbi. Mirjam bere v poltemi in vedno v pravljici primerni obleki zato, da lahko zaprete oči in z mislimi odplavate v svet pravljice. To je nujen del, da vzamete pravljico zares, ker če tega ne naredite je pravljica samo še ena od neštetih zgodb, ki jih imamo v vsakdanjem življenju. Če se pa prepustite, se podaste na drugi svet, kjer potrkate na vrata tega sveta in ta svet vas pusti noter. Potem nismo kot "nadrasa", ki brez trkanja vdre v drugi svet in ga uniči …", je ob koncu pravljičnega večera dejal Luka Hrovat.