Pravljica za odrasle: Stiborov gozd (Ivana Brlič – Mažuranič)

Minuli četrtek se je za odrasle odvijalo nekaj čisto novega. Nove izkušnje in nova spoznanja, Odvijala se je namreč pravljica za odrasle.

Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje.

V dvorani domžalske knjižnice sta nas poslušalce na vratih pričakala pripovedovalka pravljic Mirjam Štih in analizator pravljice Luka Hrovat.

Na lično narejenem odru nas je pričakalo nekaj palčkov, ki so stali okoli postavljenega tabornega ognja. Palčki in ogenj so bili postavljeni za pravljico, v kateri so nastopali. Zakaj vse se uporabijo stoječa stojala, smo videli, ko so se na njih znašle veje. Seveda, za gozd, Stibrov gozd.

Mirjam je prišla na oder v elegantni obleki, sedla na lesen hlod in nam začela brati pravljico. Se je takoj videlo, da je odlična bralka. Njena mimika obraza, geste, beseda, ki je vedela, kako iz njenih ust prihajati. Ko je bilo napeto, ko je bilo veselo, ko je bilo žalostno. Vse to se je odražalo kakor na obrazu, tako na govoru. Poslušalci smo samo gledali in poslušali. Po koncu pravljice je Mirjam obsedela na hlodu in si dala  usta rdeč trakec.

Sedaj je na vrsto prišel Luka. Ves čas pripovedovanja pravljice si je ključne besede zapisoval na tablo. Sedaj so do izraza prišle njegove besede analiziranja pravljice. Z lahkoto, hudomušnostjo in humorjem nam je pravljico predstavil v čisto drugačni luči, kot pa je bila zapisana v knjigi. Po koncu analize smo še tudi obiskovalci podali nekaj svojih vprašanj in mnenj, ki nam jih je Luka spet v svojem slogu obravnaval.
Čisto drugačen način poslušanja pravljic se nam je vtisnil globoko v spomin.

Hvala Mirjam in Luku za izjemen večer spoznanja, da si lahko pravljice tudi sami drugače razlagamo.