Pr` Antonouc v Češeniku so obujali star kmečki običaj – ličkanje koruze
Jesenski letni čas je čas, ko se iz polj spravi še preostale poljščine, nato pa bo zemlja počivala vse do pomladi. V današnjem času spravilo poljščin poteka bolj ali manj po hitrem postopku, saj to omogočajo moderni stroji, včasih pa je bil takšno delo bolj ali manj ročno, kar je pomenilo, da je bilo potrebno veliko pridnih rok, da se je vse spravilo iz polj in pospravilo v shrambe. Sosed je prišel pomagati sosedu, nato pa obratno. To so bili tudi trenutki druženja, ki ga je dandanes vse premalo glede na hiter tempo življenja.
Sem ter tja pa še ohranjajo stare običaje, kot na primer na domačiji pr` Antonouc v Češeniku, katere lastnika sta Janez in Rozalija Gaberšek. V organizaciji Turistično rekreativnega društva Turnše – Češenik vsako leto tam ličkajo koruzo. Letos je ličkanje koruze po starih običajih potekalo v soboto, 8. oktobra 2016. Ko smo jih obiskali, se je pod toplarjem začelo zbirati mlado in staro, ki so ličkali koruzo, na dva perja. Po dve koruzi so nato zvezali in naložili na voz. Poličkano koruzo pa so nato odpeljali in obesili, da se bo posušila. Šele potem bodo na svoj račun prišle domače kokoši.
Pod toplarjem pa se ni samo ličkalo. V tem času se je iz jabolk prešal mošt, na pladnjih pa je bilo marsikaj dobrega za prigriznit. Za tisto pravo domačo poslastico je poskrbela gospodinja Rozalija, ki je spekla odlično špehovko, ki se je kar topila v ustih. Seveda pa ni šlo brez kostanja, za kar je poskrbel mojster Feliks Lampret, ki je pekel kostanj po svojem posebnem postopku, ki ga seveda ne bomo izdali. Povemo lahko, da je kostanj pečen v petnajstih minutah in takoj pripravljen, da se ga pohrusta, brez mučnega lupljenja … Gospodar Janez je tudi poskrbel, da slučajno koga ni preveč zeblo, saj je imel v steklenici tisto pravo zdravilo, ki odganja jesensko-zimske nevšečnosti. Zbrano družbo s pridnimi rokami pa je prišel pozdravit tudi dobski župnik Jurij Ferlež.
Kot smo že omenili, ohranjanje takšnih običajev pomeni tudi druženje in tako je bilo tudi tokrat pr` Antonouc. Po opravljenem delu pa je seveda sledil obvezen likof.
