Popotnik in Balada za lastovke
V četrtek, 20. februarja 2014, je bil v Knjižnici Domžale večer glasbeno-literarno obarvan. Nad barvite pokrajine poezije in glasbe sta nas v tokratnem glasbeno – literarnem večeru skozi pisano, peto in govorjeno besedo popeljala pesnica, pisateljica in kantavtorica Nina Novak Oiseau, ki je predstavila svojo zadnjo pesniško zbirko Balada za lastovke in Miroslav Tičar, katerega pesniški prvenec ima zelo lep naslov Popotnik.
Preplet verzov enega in drugega. Nina je spraševala Miroslava, zatem pa Miroslav Nino, so nas popeljali na potovanje in letenje tako navznoter, k lastnemu srcu, kot navzven, k tistim, s katerimi si delimo korak. Odleteli smo torej z njima na popotovanje, v katerem sta si podajala glasbo in literaturo, poezijo in prozo.
Nina Novak – Oiseau, rojena v Trbovljah, sedaj pa že nekaj let živi v Ljubljani, je nadvse prikupna mlada pisateljica, pevka, kitaristka, kantavtorica in še marsikaj. V delih mlade vsestranske umetnice Nine Novak Oiseau prevladujeta dva pola – na eni strani dobro, na drugi zlo. Napisala in izdala je tri knjige. Prva zbirka je bila pesniška z naslovom Drevo življenja. Druga zbirka je bila zbirka zgodb Skozi polje cvetočega maka smo odšli v iskanje… je le prozno nadaljevanje njene prve pesniške zbirke Drevo življenja, lani pa je izšla njena druga pesniška zbirka in tretja knjiga Balada za lastovke. Zdi se, da si je ime oiseau (kar francosko pomeni ptica) izbrala z namenom – sama leta med različnimi zvrstmi umetnosti in kot je dejala: »Pred vami je ves moj svet, vsa moja ljubezen, a na vas samih je, da se prepustite in začutite to čarovnijo.« Res smo začutili čarovnijo v njenem lepem glasu, ki nas je kar uročil, ko je prepevala svoje pesmi iz zbirke, ki jih je sama uglasbila in spremljala na kitari ter pela.
Nina Novak – Oiseau.
Predstavitve prve pesniške zbirke Miroslava Tičarja z naslovom Popotnik. Miroslav, ki je bil rojen v Malem Mraševem, zdaj pa z družino (ženo in dvema sinovoma) živi v Velikem Mraševem, je poezijo sicer pisal že v mladih letih in se nato vključil v Literarni klub Beno Zupančič v Krškem, po več desetletnem premoru pa se je k poeziji vrnil pred nekaj leti. Objavlja zlasti na internetu (pesniški portali, blogi, facebook), njegove pesmi so bile objavljene tudi v posavskem zborniku Fanfare II in še v nekaterih zbornikih.
V zbirki je objavljenih 42 pesmi, ki so razdeljene v tri sklope: v prvem z naslovom Sence minulih dni je nekaj pesmi iz njegovega zgodnjega obdobja, drugi z naslovom Dotik nežnosti vsebuje liriko, tretji z naslovom Popotnice pa refleksivno poezijo. Kot pravi avtor, gre za inventuro oziroma zaključek nekega obdobja. Zbirko je založilo Kulturno društvo Stane Kerin Podbočje.
Miroslav Tičar.
»Ko hodiš po svetu ne glej pod noge, poglej navzgor. Proti krošnjam dreves, proti nebu, proti obzorju. Pogled bo zajel vso širino in tudi tvoja duša se bo razširila. Ne bo več ujeta v navidezno majhnost bivanja, ampak se bo razširila čez obzorja. Objela svet. Tako se moja zavest širi. Na poteh po ravnicah in gorah tega sveta. Ni važno ali se vzpenjam ali spuščam. Ali padam ali se pobiram. V vsemu sem prisoten in vse sem jaz.« Tudi nas je povabil: »Pojdite z mano na svoj potep.« In smo šli, z Miroslavom in Nino v nadvse prijeten večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.
