Pomen gregorjevega in stari običaji ob tem pomladnem prazniku ljubezni

Gregorjevo je dan, ko se po starem običaju ptički ženijo. Po starih običajih so se nekoč dekleta prav na gregorjevo še posebno vneto ozirala v nebo. Verjelo se je namreč, da bo prav prva ptica, ki jo bo dekle na ta dan videlo, naznanila, kakšen bo njen mož. V Ljubljani in okolici so bili mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. Zato so otroci brskali po grmovju in iskali ptičjo gostijo. In včasih so jim starejši celo kaj pustili skrito v grmu.

Eden izmed pomembnejših dogodkov, ki skupaj s Podružnično osnovno šolo Krtina in vrtcem Mavrica tradicionalno organizirajo člani Turističnega društva Rača, je vsekakor gregorjevo, ko z veseljem in petjem pozdravijo prihajajočo pomlad.  Tudi letos so članice TD Rača v Podružnični osnovni šoli Krtina tradicionalno skupaj z učenci tamkajšnje šole izdelovali in pekli ptičke, račke in srčke iz medenega testa. Delavnico je vodila predsednica TD Rača Ana Šlibar z zagnanimi članicami Barbaro Mihelič, Tinco Rožič ter Mileno Kurmanšek, ki so pripravile medeno testo, ki sestoji iz moke, začimb za medenjake ter seveda medu in to vse lepo zgnetejo v medeno testo. Zatem so skupaj z učenci z modelčki izrezovali iz valjanega testa ptičke, račke ter srčke. Vse skupaj so nato spekli v peči POŠ Krtina ter se po peki lotili še okraševanja pečenih medenih dobrot. Moko so dobili Iz Bio mlina Stražar, med pa od čebelarjev Čebelarskega društva Krtina-Dob. Tako so ročno zarisali krila in kljunčke ter nogice z mešanico mletega sladkorja, beljaka in limoninega soka, kljunčke, ki so lepe rumene barve pa so mešanici dodali čisto malo kurkume, da ni premočna aroma, maso pa je obarvala lepo rumeno. Vse okrašeno in pečeno sedaj pripravljeno čaka na nedeljo, 11. marca 2018, ko bodo spet spuščali »gregorčke« po Rači. Gostiteljica te prireditve je kmetija Vinka Kepca v Zalogu pod Sveto Trojico, kjer bodo letos že 27. leto na delu Rače, ki teče ob njihovi kmetiji, priredili to prireditev, ki je po drugi svetovni vojni zamrla, sedaj pa je spet v polnem zamahu. Po besedah Vinka Kepca, se prireditve vsako leto udeleži več ljudi, lani  jih je bilo po grobi oceni čez tristo, od tega okoli dvesto »gregorčkov«, ki so pluli po kanalu Rače ter osvetljevali gladino in obrežje reke Rače. Letos bo v kulturnem programu sodelovala vokalna skupina Dotik.

Na Gregorja dan je po cerkvenem koledarju včasih godoval papež Gregor I. Veliki (papež 590–604) in je, do spremembe koledarja v 16. stoletju, sovpadal s prvim pomladanskim dnem. V zavesti ljudi se je praznik ohranil kot začetek pomladi. Dnevi postajajo vse daljši, sončni žarki imajo vedno večjo moč, pa tudi rastline se začno prebujati po zimskem mirovanju. Še danes na predvečer gregorjevega ponekod v vodo spuščajo razsvetljene barčice, ki simbolizirajo ‘met luči v vodo’ oziroma konec dela ob svečah in petrolejkah, saj je dan že dovolj dolg, da je delo mogoče tudi pri dnevni svetlobi.

Ta navada se je razvila v krajih z dolgoletno obrtniško tradicijo – v Kropi, Kamni Gorici in Železnikih (kovaštvo, žebljarstvo in železarstvo), v Tržiču (čevljarstvo) in še v nekaterih drugih manjših krajih. Voda in ogenj predstavljata dva nasprotna elementa – simbola železarstva. Barčice, ki jih v novejšem času imenujejo tudi gregorčki, so bile v preteklosti izdelane iz preprostih materialov, dostopnih obrtniškim vajencem v delavnicah. Sestavljene so bile iz podlage, ki je plavala na vodi – običajno iz deske ali pa iz starega peharja. Na podlago so dali v olje namočene lesene oblance, ki so dobro goreli. Namesto oblancev so uporabljali tudi sveče, ki so bile pritrjene na deščice, ponekod pa naj bi spuščali tudi lesena obuvala – cokle, prav tako okrašene s svečami.

Morda s praznovanjem gregorjevega delno zavračamo skomercializirano valentinovo, delno pa z njim izražamo svoja patriotska čustva; nekateri tudi pravijo da valentinovo skorajda bolestno promovira zaljubljenost, na gregorjevo pa slavijo tisti, ki čislajo ljubezen. Valentinovo vs. gregorjevo je pravzaprav razmerje zaljubljenost vs. ljubezen (ljubezen in zaljubljenost pa nista eno in isto).

Kakor koli že vzamete – to je dan, ko se slavi ljubezen, življenje, sreča. In takšnih dni ni nikoli preveč.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar, TD Rača; Video: Miro Pivar