Poklon Radomeljski četi in vstaji
Radomeljska četa je bila ena prvih slovenskih partizanskih enot. Z njeno ustanovitvijo se je 27. julija 1941 začela vstaja na domžalsko-kamniškem območju. Zato krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Radomlje in ZZB za vrednote NOB občine Domžale vsako leto pripravita slovesnost v Križkarjevih smrekcah na desnem bregu Kamniške Bistrice v Preserjah, kjer je bila četa ustanovljena.
V nagovorih in s kulturnim programom se spomnijo junaških bork in borcev, ki so v času, ko so Hitlerjeve divizije pokorile praktično vso Evropo, zmogli toliko poguma, narodne zavesti in državljanske odgovornosti, da so za pravični boj zastavili svoja življenja. Radomeljska četa je bojno delovala samo tri mesece, saj so jo po izdaji nacisti uničili na Golčaju nad Blagovico, njen zgled pa je ohrabril mnoge Slovence, da so se uprli okupatorju in maja 1945 osvobodili domovino.
Navzoče na slovesnosti je pozdravila Marica Jerman, podpredsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Radomlje, in se jim zahvalila za vsakoletno udeležbo. Predsednica ZZB za vrednote NOB občine Domžale, Marija Majhenič, se je v uvodu svojega govora vprašala, zakaj je spominjanje na medvojne dogodke 75 let po osvoboditvi še vedno pomembno. »Ker nam osvoboditev izpod fašistov ni bila podarjena in jo je slovenski narod izboril s trdim bojem in velikimi žrtvami! Na teh žrtvah pa temelji tudi naša državna samostojnost. Zato je treba biti ponosen na slovensko partizansko vojsko.« V nadaljevanju se je dotaknila tudi nedopustnega zanikanja partizanskega boja in potvarjanja vojnih dogodkov ter zlorabe za politične namene.
Marica Jerman se je s ponosom in hvaležnostjo spomnila enaindvajset mož in žena, ki so prižgali iskro upora, ki se je razplamtela in zmagovito končala po štirih letih. »V noči iz 26. na 27. julij 1941 so onesposobili oba mostova v Radomljah in za nekaj dragocenega časa preprečili prevoz in oskrbo nemških enot. Petdeset let po teh dogodkih, je bila iskra upora še vedno živa in je privedla do odcepitve Slovenije od Jugoslavije ter ustvarila odločitev, da bomo osamosvojitev za vsako ceno ubranili. Zato poskrbimo, da iskra narodovega domoljubja in ponosa nikoli ne ugasne in se razplamti v požar vsakokrat, ko bi nas kdo hotel zasužnjiti.« Orisala je tudi zgodovinsko nujnost, ko se je za svobodo, enakost in bratstvo treba upreti in boriti s silo in zaključila s partizanskim pozdravom: Smrt fašizmu – svoboda narodu.
Janka Jerman je za tokratno slovesnost izbrala prozno poezijo Ane Marije Cetin Lapajne. Doživeta pripoved je nihala med trdim vojnim sporočilom odrekanja in žalosti ter uresničenimi in komaj dovoljenimi sanjami. Letošnje srečanje obujevalcev spomina na junaško preteklost je bilo skromnejše, udeleženci so bili razpršeni po travniku pred spomenikom, bilo pa je več mlajših, ki so s ponosom povedali, da zastopajo tudi starejše člane družine, ki so v skrbi za svoje in za zdravje drugih tokrat raje ostali doma.
Avtor: Igor Lipovšek; Foto: Igor Lipovšek, Miro Pivar; Video: Miro Pivar
