Po več kot 140 letih obudili staro tradicijo romanja k sv. Notburgi v Groblje

“Prvima oznanovalcema sv. evangelija po slovenskih krajih je posvečena cerkev grobeljska, namreč sv. Hermagoru in Fortunatu. Toda bolj, kakor po teh dveh svetnikih, je slovela cerkev v preteklih časih daleč na okrog zaradi stranskega oltarja v ženski kapeli, na katerem se časti sv. Notburga. Tudi dandanes imajo grobeljski okoličani do sv. Notburge veliko zaupanja. Vsaj je njeno življenje polno lepih zgledov za delavni stan, posebno za mladino. Pogled na to nebeško cvetlico marsikomu govori: Tudi tvoje okoliščine življenja so enake , kot so bile njene, ravnaj se po njenem zgledu! Da, skoraj vsak mengeški šolar se je že kdaj ozrl na sv. Notburgo v Grobljah …”, smo lahko prebrali v letnem poročilu trirazredne ljudske šole iz Mengša iz leta 1890/1891.

God svete Notburge, ki ga praznujemo 14. septembra, ima v jarški župnijski cerkvi posebno mesto in čast, saj ima svoj oltar na severni strani cerkve sv. Mohorja in Fortunata, nasproti na južni strani pa ji dela družbo sveti Izidor, ki ima svoj oltar nasproti sv. Notburge. V večini cerkva, kjer je sv. Notburga, imata svoje mesto, saj sta oba zavetnika kmetov in kmečkega dela.

God sv. Notburge so v Grobeljski cerkvi slovesno praznovali v nedeljo, 16. septembra 2018, s prvim romarskim shodom po več kot 140 letih. Romanje se je začelo pred Kulturnim domom Groblje, izpred katerega so ob pritrkavanju zvonov, v romarski procesiji proti grobeljski cerkvi krenili nosilec kipa sv. Notburge, praporščak, sledili pa so jima članice in člani Folklornega društva Groblje, Folklorne skupine Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice, Turističnega društva Jarše – Rodice, narodne noše ter domači farani in romarji od drugod.

Romarje je pred cerkvijo sprejel jarški župnik Matjaž Križnar z ministranti. Pred vhodom v cerkev je župnik blagoslovil kip sv. Notburge, prapor ter vse romarje, zatem pa so skupaj  kip sv. Notburge ponesli do njenega oltarja, kjer so zmolili litanije, nato pa je sledila sveta maša, katero so s svojim petjem polepšali člani domačega cerkvenega mešanega pevskega zbora župnije Jarše.

Pri pridigi po Evangeliju je župnik Matjaž Križnar v besedi lepo orisal življenje sv. Notburge, za katero je dejal, da je zlasti na podeželju ena najbolj priljubljenih svetnic: »Sv. Notburgi, dela na oltarjih pogostokrat družbo sveti Izidor, prav tako zavetnik kmetov in kmečkega dela. V naši cerkvi imata postavljena oltarja nasproti drug drugemu. Notburgino življenje je prepleteno s številnimi dobrimi deli. Potem, ko je preživela srečno mladost v pobožni in delavni družini, je odšla za služkinjo na bližnji grad Rottenburg, kjer je služila kot vratarica in kuharica. Pri svojem delu je bila skrajno natančna in požrtvovalna, imela pa je tudi dovolj trden značaj, da se ji ni bilo treba nikomur uklanjati. Bila je iskreno pobožna, usmiljenega srca do revežev in pravi blagoslov svojih gospodarjev. Ker je bila vratarica in kuharica, je upodobljena s ključi okoli pasu, upodabljajo pa jo tudi z srpom in snopom pšenice, saj je hotela imeti sobotno popoldne in nedeljo za sebe ter za Boga, kot je bilo v tistih časih ob koncu tedna v navadi. Ker pa je ravno bil čas žetve, kmetje dela niso končali do popoldneva, zato je gospodar želel, da bi delo končali neglede na uro. Sv. Notburga je rekla, da naj odloči Bog, zato je dejala, da bo spustila srp na tla. Če bo srp padel na tla, bodo nadaljevali, če pa bo ostal v zraku, bodo šli domov. Seveda je srp ostal v zraku in tako niso dokončali dela takrat, ampak po nedelji.» Še veliko zgodb kroži o ozdravitvah še nekaj sto let po njeni smrti in različnih čudežih, ki so se dogodili njenim priprošnjikom.

Tudi v grobelski cerkvi se je od nekdaj poudarjalo čaščenje kmečkih zavetnikov. Nekoč je Grobeljska cerkev že predstavljala cilj številnih romarjev, ki so pri priprošnjici sv. Notburgi iskali zavetje za svoje težave, vendar se je sčasoma to opustilo, člani Folklornega društva Groblje in Turističnega društva Jarše – Rodica pa so tako po več kot 140 letih obudili staro tradicijo romanja k sv. Notburgi v grobeljsko cerkev.

Po sveti maši je pred cerkvijo sledil kratek kulturni program, v katerem sta sodelovali Folklorna skupina Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice in Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, ki sta faranom in ostalim zbranim romarjem zaplesali po en splet folklornih plesov. Sledila je pogostitev vseh romarjev, na lajno pa je zaigral Jože Strajnar, iz katere je izvabljal različne melodije in z njimi pridodal dodaten pridih k romarskemu duhu. Ob koncu je dr. France Hribovšek podelil priznanje gostom iz Vodic ter lajnarju Jožetu Strajnarju. Pred cerkvijo so imeli svoje stojnice postavljene člani Turističnega društva Jarše – Rodica, na katerih so ponudili spominke in okusno pecivo, ki so ga napekla dekleta in žene.

Več fotoutrinkov z romanja si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar