Pletemo spomine … z Lojzetom Stražarjem

Spomladi in poleti bi Lojze Stražar le stežka našel čas za pogovor, tudi decembra je že tradicionalno polno zaposlen, zato ga je Andreja Čokl v goste povabila aprila, ko  je z mislimi že pri novi sezoni. Poletje je čas različnih festivalov in kdor se je že kdaj lotil organizacije katerega od njih, ve, da to ne narediš samo z levo roko. Prav tako je vodenje velikega kulturnega društva in pa priprave na vsakoletne gledališke predstave, pri kateri vsi sodelujejo na prostovoljni kar naporno delo. Vse to pa že več kot pol stoletja odlično uspeva gostu tokratnega domoznanskega večera, »Še pomnite, Domžalci?«  Lojzetu Stražarju, ki je sinonim za gledališko dejavnost in ljubiteljsko kulturo v domžalski občini.

Aprilski domoznanski večer je potekal v četrtek, 12. aprila 2018, v prostorih Knjižnice Domžale. Gost večera Lojze Stražar je v pogovoru, ki ga je vodila Andreja Čokl, spregovoril o svoji družini, ki je z Domžalami neločljivo povezana ter o razvoju gledališča na Studencu in o kulturnem udejstvovanju Domžalčanov. Sočasno je v knjižnici na ogled retrospektivna razstava posvečena zgodovini delovanja Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki bo naslednje leto praznovalo 70 let.

Lojze Stražar je že čez pol stoletja režiser in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki upravlja s Poletnim gledališčem Studenec. To kulturno gledališče, ki je blizu Domžal, je za portoroškim Avditorijem in ljubljanskimi Križankami tretje največje pokrito poletno gledališče pri nas, saj vsako leto na Kulturni poletni festival Studenec privabi med 12.000 in 15.000 obiskovalcev. Največ obiskovalcev si pride ogledat domačo gledališko igro. Kot pa pravi Lojze Stražar, je vesel, da si domače igre ogleda veliko ljubiteljev tovrstnih gledaliških del iz vse Slovenije, saj ni bilo predstave, na kateri ne bi bilo po nekaj avtobusov obiskovalcev iz drugih občin iz cele Slovenije.

V pogovoru smo izvedeli marsikaj zanimivega, tudi to, da amaterski gledališki režiser Alojz Stražar ni edini, ki je odvisen od Studenca; odvisna sta tudi društvo in gledališče, ki brez njega v idilično vaško okolje nikoli ne bi privabila trume obiskovalcev. Na Studenec namreč od blizu in daleč derejo množice zvestih in zadovoljnih gledalcev, ki ob domačih predstavah že desetletja ob večerih napolnijo kar tisoč sedežev priljubljenega poletnega hrama kulture in umetnosti. Življenjska pot amaterskega režiserja Alojza Stražarja je z utripom Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in Poletnega gledališča Studenec prežeta že več kot pol stoletja. Devetinpetdeset let je, odkar je prvič stopil na odrske deske Šinkovčevega toplarja, predhodnika sodobnega poletnega gledališča.  Z režijo se je prvič spopadel šest let po igralskem debiju, ko je prišel iz vojske in imel za seboj tudi že dva tečaja režije.

»Ženo Marijano sem spoznal, ko sem raznašal plakate. Poprosil sem jo, da dva obesi namesto mene v bližini doma in iz nje izvrtal dovolj podatkov, da sva se kmalu znova srečala,« je dejal Lojze Stražar in dodal, da ima srečo, saj ga žena vsa leta podpira in razume njegovo željo po razdajanju v gledališču in društvu: »Pa ji ni bilo vedno lahko, saj je bila vzgoja treh otrok precej na njenih plečih.« Na gledaliških igrah se je spoznalo tudi okoli dvajset parov, ki so se poročili. Nadvse je vesel, da se noben od teh parov še ni ločil.  Izvedeli smo tudi  o delovanju štirih bratov, ki so dali dušo za gledališče, o vodenju Zveze kulturnih organizacij Domžale, predhodnika zdajšnjega JSKD-ja, o pomoči in veliki podpori na Občini Domžale, da so lahko kulturno društvo pripeljali tako daleč, da še sedaj uspeva. Govora je bilo tudi o igralcih, pevcih, ki so vsi amaterji, a zato nič manj uspešni kot profesionalci. Kako zberejo sredstva za tako velike projekte, tudi ostaja uganka. Lojze pravi le, da so navajeni varčevati in se zavedajo, da so prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti. A podpore Občine Domžale le ne pozabi izvzeti. Zahvalil pa se je tudi vsem nekdanjim kulturnikom in občinarjem, ki so imeli posluh in ga dodobra podprli pri projektih, ki so jih realizirali.

Na pogovoru ni manjkalo niti hudomušnih anekdot, ki so se pripetile med pripravami na predstave. Pogovor je nanesel tudi na kulise, rekvizite in kostume, o izbiri igralcev in statistov, o letošnjem programu poletnega dogajanja, ki bo ponovno zelo pester … Zanimiv pogovor z Lojzetom Stražarjem si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar