Pletemo spomine … z Blažem Križnarjem

Blaž Križnar, gost četrtega domoznanskega večera je z gostiteljico Andrejo Čokl razbil stereotip, pri katerem vztrajajo predvsem starejši – da mlade generacije zgodovina in dediščina prav nič ne zanimata. Blaž Križnar iz Doba še ni dopolnil treh desetletij, pa pozna svoj kraj in njegovo zgodovino bolje od marsikaterega starejšega sokrajana. Inženir gozdarstva in spreten rokodelec zanimanje z naravne dediščine širi tudi na stare obrti, naselbinska in domača hišna imena ter šege in navade Doba z okolico.

V organizaciji Turistično informativnega centra (TIC Domžale), Andreje Čokl in Knjižnice Domžale je v četrtek, 22. februarja 2018, potekal četrti domoznanski večer. V goste so povabili Blaža Križnarja, ki so ga gostili že v organizaciji Obrtne zbornice Domžale in Knjižnice Domžale v sredo, 29. novembra 2017, ko je potekal drugi »Generatorjev podjetniški večer«.

Z gostom večera je beseda najprej nanesla na njegovo podjetje Blazno lesno, oblikovanje in umetniško ustvarjanje, Blaž Križnar s.p. Blazno lesno se pod istoimensko blagovno znamko z lesom ukvarja Blaž Križnar. Mladi Dobljan, ki ga navdihujeta lepota narave in toplina lesa, ustvarja unikatne, pretežno ročno narejene lesene izdelke iz slovenskega lesa. Izdeluje igrače, pohištvo po meri, in drobne predmete … Vidi in prepozna, kar je drugim očem skrito. Dovolj dobro, da je s pomočjo mentorskega programa v Generatorju, skupnem projektu Obrtne zbornice Domžale in Občine Domžale, lahko zakorakal na povsem samostojno podjetniško pot. Od prvega vznika do mogočnega gozda, od visoke smreke pa do lesene sreče. Prireja tudi Blazno LESNE delavnice Blaža Križnarja, diplomiranega inženirja gozdarstva, lesarja, rokodelca, entuziasta in še bi lahko naštevali. Blaž je zaljubljen v Slovenijo in njena naravna bogastva, ki jih premore naša dežela na sončni strani Alp.

Tako smo izvedeli, da krajevno ime Dob izhaja besede dób, ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvila iz slovanske besede, ki v pomenu pomeni listnato drevo, hrast (Dob, vrsta hrasta). V pomenu hrastje je izpeljano še več krajevnih imen kot so Dobje, Dobeno, Dobindol, Hrastnik itd. V listini iz leta 1359 se kraj imenuje Dub. Nastanek imena je seveda v tesni zvezi s poraslostjo sveta ob naselitvi in razodeva, da se je tedaj tod razprostiral hrastov gozd. Že samo ime Dob kaže, da je bil kraj naseljen v starejši naselitveni dobi. In ker hrast, ki ga imenujejmo tudi dob, raste bolj na močvirnatem terenu je seveda vas poimenovana po tej vrsti hrasta. Dob je velika vas v ravnini ob sotočju Rače, Radomlje, Rovščice (Jermance) in Potoka pod Močilnikom. Blaž nam je podal še nekaj značilnosti Doba, ki ga žalostijo. Marija Terezija je dala ob poteh posaditi številne hruške, visoka drevesa, ki so delala vpregam senco, vsem pa v jesenskem času tudi sadeže tepk, se je vidno skrčila. Sedaj sta na Dobu samo še dve taki zaplati, ko pa drevo propade, ga nihče več ne nadomesti z novim. S tem pa pokrajina izgublja svoj čar. Dob se je razvil iz prvotnega kmečkega naselja ob cerkvenem središču, stran od nekdanje rimske ceste. Jedro vasi je nastalo vzdolž potoka in ob cesti, ki je bila nekdaj prav gotovo pomembnejša prometna zveza. Tla sestavljata na južni strani prodna naplavina, na vzhodu pa črna barjanska prst. V prezentaciji z slikami na platnu nam je Blaž razkril nekaj stvari iz Doba. Tam, kjer se nahaja njihova kmetija in še nekaj hiš okoli, se reče Črna Gora, ki pa nima nič skupnega z nekdanjo jugoslovansko republiko. Pri Križnarjevih se po domače reče Pr` Udomovcu, okoliškim sosedom pa se še reče Pr` Bobnarju, Pr` Špan, Pr` Koželj … Dotaknili smo se tudi odlične prireditve, ki je bila zadnja leta 1993 in je na njej sodelovala vsa vas. To so bili Dnevi Adama Ravbarja. Povorka s konji in vozovi ter z nošami pa je potekala od Tosame do Krumperka, kjer so predstavili igre o bojih viteza Adama Ravbarja. Škoda, da je vse to zamrlo po smrti Staneta Stražarja, ki je bil najbolj zaslužen za te dneve. V Dobu je zelo močno tudi gasilsko društvo, saj ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega gasilca.

Še veliko smo slišali o Dobu. O poplavah, o pritrkovalcih, nekoč so tam pletli tudi kite za slamnike, o ohranjanju starih hiš ter vodnjakov …

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar