Orglice so v Domžalah zaigrale že tretjič
Tretje tradicionalno tokrat že mednarodno srečanje orgličarjev je v Domžalah potekalo v soboto, 14. septembra 2019. Večnamensko ploščad ob domžalskem tržnem prostoru so namreč zasedli najbolj znani in priljubljeni slovenski izvajalci, ki igrajo na orglice oziroma ustno harmoniko. S svojim nastopom pa so se predstavili tudi gostje iz Avstrije in Hrvaške. Orgličarji delujejo v različnih zasedbah ali pa nastopajo posamično. Lepo je bilo prisluhniti več kot 60 glasbenikom vseh starosti, ki z veseljem pihajo v ustno harmoniko ali orglice, kot jim po navadi pravimo, in iz njih izvabljajo melodije vseh zvrsti; tako so obiskovalci slišali narodne, ponarodele, melodije narodnozabavnih ansamblov, zabavne glasbe, pa tudi operne melodije je bilo moč slišati. Skratka, neverjetno, kaj vse se da »izpihniti« iz tega malega instrumenta.
Po uspešnem spomladanskem srečanju citrarjev v Domžalah, se je zvrstil še en glasbeni dogodek, tokrat s slovenskimi in tujimi orgličarji. To pomeni, da je domžalsko srečanje »Orglice bodo igrale« postal mednarodno. Večnamensko ploščad ob domžalski tržnici so namreč poleg najbolj znanih slovenskih orgličarjev zasedli tudi priljubljeni tuji izvajalci na ustno harmoniko iz Hrvaške in Avstrije.
Orgličarsko soboto sta pripravila Občina Domžale ter Kulturno društvo Mihaelov sejem iz Mengša in njihova orgličarska sekcija Sejmarji, pod vodstvom Marjana Urbanija, ki je bil tudi programski vodja prireditve. Organizacijski vodja prireditve pa je bil Vido Repanšek iz Občine Domžale. Na sobotnem srečanju slovenskih orgličarjev so si obiskovalci orglice lahko tudi kupili na stojnici Melodije Mengeš, na voljo pa je bila še notna literatura za začetnike in napredne orgličarje. Prireditev je napovedovala Tanja Vidic Goršak, za ozvočenje pa je poskrbel Primož Košak.
Poleg Sejmarjev KD Mihaelov sejem iz Mengša so nastopili še Silvo Girandon iz Domžal, Sorške face KUD Oton Župančič iz Sore, Matjaž Brojan iz Domžal, Poljanski orgličarji iz Poljan nad Škofjo Loko, Sorški orgličarji KUD Oton Župančič iz Sore, Janko Mlakar iz Ljubljane, Francetovi orgličarji iz Železnikov, Tone Jagodič iz Brežic, Marjan Dirnbek iz Zagreba, Oto Nemanič s prijatelji iz Gornje Lokvice, Janez Gašperin iz Medvod, Ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero iz Celovca, Vlado in Gregor Gramc iz Krškega, Loške orglice iz Škofje Loke in Marjan Urbanija iz KD Mihaelov sejem iz Mengša.
Zbrane nastopajoče in obiskovalce sta pozdravila podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar ter župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki sta poudarila pomembnost takih dogodkov za razvoj tovrstnega igranja na ta preprost obenem pa zahteven instrument. Med drugim sta pohvalila, da se poleg igranja na citre, vse več mladih zanima za igranje na orglice, saj je bilo med nastopajočimi precej mladih orgličarjev.
Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okviru številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile orglice diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu. Po letu 1920 so se pojavile tudi kromatične, ki dajejo pri vdihu in izdihu isti ton. Za izumitelja orglic velja Christian Friedrich Ludwig Buschmann, ki je prve primerke naredil v letih 1821/22. Pozneje so jih drugi izpopolnjevali, od leta 1857 pa jih izdeluje na veliko tovarna Hohner v Trossingenu v Nemčiji. Pri nas jih je nekaj časa izdelovala tudi mengeška tovarna glasbil. Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo trditi, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v svojih Spominih piše, da je kot fant-birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa tja do druge vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske.
Štefan Borin in Marjan Urbanija sta se po vsakem nastopu orgličarjem zahvalila z zahvalno listino ter spominskim darilom. Nekateri orgličarji so dobili v dar tudi pravi domžalski slamnik.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
