Od sedaj naprej se v Domžalah lahko sprehodite med tovarnami slamnikov

Od današnjega dne je domžalska občina bogatejša za novo tematsko pot, ki so jo poimenovali Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, saj v Domžalah še vedno obstajajo stavbe in območja, ki pripovedujejo slamnikarske zgodbe. V ta namen je Občina Domžale v sodelovanju z Kulturnim domom Franca Bernika izdala poseben vodnik, kjer je opisana tematska pot, ki vključuje 12 postaj, izhodišče pa predstavlja Slamnikarski muzej s podrobnejšo predstavitvijo domžalske slamnikarske dediščine.

Uradno odprtje nove tematske poti Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, je potekalo danes dopoldan pred Slamnikarskim muzejem. Odprla sta jo župan Občine Domžale, Toni Dragar in direktorica KD Franca Bernika, Cveta Zalokar, ki sta oba tudi poudarila pomen ohranjanja domžalske dediščine – slamnikarstva, ki jo tako Slamnikarski muzej, kot nova tematska pot približujeta občankam in občanom ter obiskovalcem iz drugih krajev. Kustosinja Slamnikarskega muzeja, Katarina Rus Krušelj in avtorica vodnika, Saša Roška,r sta med drugim povedali, da je omenjeni vodnik oziroma tematska pot namenjena Domžalčankam, Domžalčanom in vsem obiskovalcem našega mesta, da bi spoznali dediščino kraja, edinstveno v slovenskem prostoru.

Odprtja nove tematske poti so se udeležili tudi učenci četrtih razredov iz Osnovne šole Rodica, ki so se tudi prvi sprehodili med tovarnami Slamnikov. Za glasbeni vložek na prireditvi pa je poskrbel harmonikar Simon Cerar.

V sprehod po tematski poti je vključenih 12 postaj, izhodišče pa predstavlja Slamnikarski muzej s podrobnejšo predstavitvijo domžalske slamnikarske dediščine. Krožna pot se nadaljuje mimo izbranih pomnikov o slamnikarskih tovarnah, ki s svojimi zgodbami sestavljajo mozaik slamnikarske zgodovine Domžal. Z izbranim fotografskim materialom se obuja preteklost podjetij in stavb, ki jih danes ni več ali pa imajo spremenjeno podobo in namen. Posebej so predstavljene tiste tovarne in delavnice, ki so pomembno vplivale na podobo in zgodovino kraja in so v prostoru določljive še danes. Sprehod ni zasnovan kot zemljevid slamnikarskih lokacij, ampak kot pripoved o spreminjanju prostora prek zgodb o tovarnah – pripovedi, ki je uresničljiva tudi na sprehajalnem potepu.