Zlata maša župnika Ivana Povšnarja v Vrhpoljah pri Moravčah

V tednu pred 16. nedeljo, 20. julija, v župniji Vrhpolje pri Moravčah ni bilo tako, kakor je običajno za teden pred nedeljo, saj je mimo vozeče velik transparent spominjal na večji dogodek v župniji, ki ga ne doživimo prav pogosto. Domači župnik Ivan Povšnar je namreč v nedeljo obhajal zlato mašo, torej 50 let dela v Gospodovem vinogradu.

Božo Rustja je v zbirki Drobne zgodbe za dušo v knjigi Dragoceno darilo zgodb, ki jih je izdalo Tiskovno središče Ognjišče, z naslovom Župnik ne dela nikoli prav o župnikih zapisal takole:
Če župnik malo dlje pridiga, govorijo: ne zna končati.
Če je kratek, se ni dovolj pripravil.
Če povzdigne glas ali kaj pribija, samo kriči in vpije.
Če govori mirno, ga ni mogoče razumeti.
Če govori resnico, je prezahteven.
Če govori blago, se ne upa izpostaviti.
Če gre z doma, je vedno na cesti.
Če ne gre nikamor, samo doma čepi.
Če hodi na obiske, ga ni nikoli doma.
Če ostaja v župnišču, ne mara na obiske.
Če govori o denarju, mu gre le za plačilo.
Če o denarju molči, je slab gospodar.
Če pripravlja župnijska praznovanja, bi samo »komandiral«.
Če ničesar ne pripravlja, je zaradi njega župnija mrtva.
Če si za ljudi vzame čas, ne zna nehati.
Če se mu mudi, ne zna poslušati.
Če točno začne mašo, njegova ura prehiteva.
Če minuto zamudi, ga mora ves svet čakati.
Če obnavlja cerkev, zapravlja denar.
Če je ne popravlja, po njegovi krivdi vse propada.
Če moli brevir v cerkvi, razkazuje svojo pobožnost,
če moli brevir na samem v župnišču, ni nič pobožen.
Če zboli, ne zna paziti nase,
če je zdrav, ne razume bolnih.
Če je mlad, nima izkušenj.
Če je star, bi že lahko odšel v pokoj.
Če umrje – je spet storil napako, ker ne vemo, kdo ga bo nasledil.

Z duhovniki je res križ, nikoli ne delajo prav. In vendar to ne drži, vsaj ne za župnijo Vrhpolje pri Moravčah, saj so tokrat farani stopili skupaj in pripravili slovesnost, ki sodi k takšnemu jubileju. Medtem ko so možje in fantje postavljali mlaje, so gospodinje pekle sladke dobrote. Niso niti pozabile na čiščenje cerkve in njene okolice, vmes pa zavile še v farovž, saj sta tam tudi dobrodošli metla in krpa. In prišla je nedelja, dan slovesne zlate maše, ko so v sprevodu izpred župnišča krenili najprej križ in ministranti, za njimi bandera, nato sorodniki in gasilci, ter nato zlatomašnik, njegov pridigar, diakon in bogoslovci. Tisti znani vstopni napev je tokrat pozdravil zlatomašnika in sveta maša se je začela tudi za vse tiste, ki so si senco našli pod šotorom ob cerkvi, saj so lahko sveti maši sledili preko ekrana.

V začetku svete maše sta domačega župnika pozdravila Aleš in Ana in mu zaželela najprej prisrčni pozdrav, nato sta se mu zahvalila za 50 let duhovniškega dela ter izrekla željo, da bomo poprosili Boga, naj vas Božja milost in pomoč podpira še naprej, tako kot Marijino varstvo. Tokratna sveta maša je bila zgled dobrega sodelovanja tako med farani in farankami kot med sorodniki in bogoslužnimi sodelavci. Že tako čudovito petje na koru ob spremljavi orgel in violine je popestril še kvintet trobil Godbe Lukovica. Berila sta prebrali nečakinji Petra in Tanja, prošnje bogoslovca Luka in Gregor. Mašni pridigar je bil tokrat prof. dr. Tone Štrukelj, ki je dejal, da je duhovništvo dar in skrivnost, kakor je zapisal sv. Janez Pavel II. ob svoji zlati maši.

Danes, ob zlati maši g. Ivana Povšnarja, se Bogu zahvaljujemo za dar in skrivnost duhovništva. Naš slavljenec nam je pripravil jedrnat in pregleden opis svoje življenjske poti in vseh postaj duhovniškega delovanja. Iz jubilejne brošure žarijo zlatomašnikova vera, upanje in ljubezen, njegovo globoko molitveno življenje v povezanosti z Bogom in Marijo, njegova zahvala in hvaležnost Bogu, Mariji in ljudem. Obenem je omenil še njegovo izdajo treh knjig pod naslovom Spoznanje Boga bo všeč tvoji duši, ter številne prevode knjig in članke, ki jih je napisal, ter zaključil z besedami: Dragi gospod zlatomašnik Ivan. Zahvaljujemo se Ti za Tvoje predano duhovniško služenje, za vse daritve sv. maše in sv. zakramente, za goreče oznanjevanje in vse molitve. Bog Ti povrni! Vsi Ti želimo obilo zdravja in blagoslova po Marijini priprošnji. Amen.

No, ni bilo samo to, vmes smo slišali tudi kakšno anekdoto in koliko je razlike v letih med zlatomašnikom in njim. Na koncu smo zapeli še zahvalno pesem in prejeli – ja, pred blagoslovom je sledila še zahvala faranov in farank ter predaja mašnega plašča in fotografije cerkve svetega Petra in Pavla. Sledilo je še darovanje, bolj domače ofer, kjer je vsak, ki je bil pri sveti maši, od odraslih seveda, prejel poleg podobice še brošuro z naslovom Zahvalna brošura ob zlati maši. Jaz pa dodajam, da bi jo župnik lahko imenoval tudi Mojih prvih 50 let v Gospodovem vinogradu. Sledila je pogostitev, na kateri ni manjkalo čisto nič – od sladkega do obloženih kruhkov, od soka do piva, in to pivo Rokovnjač. Malo pred trinajsto uro se je zlatomašnik skupaj s povabljenimi odpravil v gostišče Frfrav, kjer je bilo slovesno kosilo. Tam so se mu pridružili tudi dekanijski duhovniki ter župan Milan Balažic, ki je bil že pri zlati maši.

Uvodne besede so tokrat pripadale mlajšim, in sicer je molitev pred jedjo izrekel Kancijan Čižman, župnik v Moravčah. Nato je sledilo kosilo, ki se je pozno popoldne nadaljevalo s prijetnim srečanjem in klepetom med udeleženci in zlatomašnikom.

Avtor: DJD; Foto: DJD