Začel se je adventni čas
Eno najlepših človeških izkustev je pričakovanje, večkrat je celo lepše od izpolnitve. Ali ni otroštvo tako lepo prav zato, ker otrok vedno nekaj pričakuje in si to v domišljiji naslika v najlepših barvah in podobah? Kakšen žar je v očeh otrok, ko prihaja Miklavž. Lepo je tudi gledati ljudi, ki koga hrepeneče čakajo in dočakajo. Tem bolj pretresljivo pa je opazovati starejše ljudi v domovih. Ko greš mimo dnevne sobe, te spremlja cel ducat obrazov, na katerih bereš pričakovanje in upanje. Drugje opaziš za oknom ali na balkonu človeka, ki gleda iz svoje osamljene sobe in nekoga pričakuje, včasih dneve, tedne, mesece…Spet drugi strmijo v prazno, ker ne pričakujejo nikogar več. Pravzaprav danes začenjamo advent, ki je resnični prihod. Le kaj lahko pričakujemo od nekaj dni, ki so preveč razkošno obarvani in pozunanjeni? Največkrat ravno taki dnevi pustijo okus praznine in nepotešenosti.
Cerkveno leto je res bogato oblikovano, že na začetku praznujemo: sv. Miklavža in Brezmadežno. Dva lepa praznika za mlajše in starejše na katere se vsi radi pripravljamo. Vse to pa se dogaja na čudovito podlago adventnega časa, radostnega pričakovanja Božiča. Čeprav sredi sužnosti izvoljenega ljudstva prerok Izaija oznani tolažbo in upanje, ki se je razleglo med Izraelci sredi trde babilonske tlake. Rojaki so mu večinoma prisluhnili, saj so verjeli, da je njihov Bog močnejši kot babilonski maliki. Čas Božiča pa je tudi pričakovanje drugega prihoda našega Gospoda. Cerkveni očetje nam sporočajo, da naj ga pričakujemo z vsem srcem in vso dušo. Tudi Janez Krstnik nas v tem adventnem času povabi, k spreobrnjenju. Morda je to ena od bolj izrabljenih krščanskih besed. Naj med nami ne bo tako.
Modro bi bilo, da Božič začnemo praznovati takrat, ko na adventnem vencu prižgemo prvo svečo. Če imamo neprijeten občutek, da smo v iztekajočem letu največkrat zapirali vrata pred Gospodom, je zdaj čas, da to popravimo. Morda so tečaji naših srčnih vrat zarjaveli in sami nimamo dovolj moči, da bi premaknili oviro med seboj in Prihajajočim? Le malo dobre volje potrebujemo, da uporabimo eno od pomagal, ki nam jih je ponudil Jezus in ta so: resnična sprava z Bogom, sprava z brati, sestrami, pa tudi sprava s samim seboj; molitev, ki prerodi, ali preprosto odziv na povabilo in opozorilo Janeza Krstnika: “Spreobrnite se!”
Na adventnem venčku smo prižgali prvo svečko in prišel je čas upanja in pričakovanja. Naj bo ta adventni čas lep in poglobljen in sprejmimo to dano situacijo, kot nekaj, kar nam je podarjeno, da lahko ob vsem tem rastemo. Čez čas bomo videli, da je tudi ta današnji čas imel smisel. Naj bo svetloba vse močnejša in naj prodre v globine naših src.
Ekipa Domžalca vsem želimo lep in blagoslovljen adventni čas.
Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar
