Vokalno-instrumentalni koncert ob 500-letnici cerkve sv. Luke v Praprečah

Cerkveni zbor Župnije Marije Vnebovzete Brdo in Mešani pevski zbor Šentviški zvon sta naznanjala vokalno-instrumentalni koncert v občini Lukovica in na široko odstrla nepozaben dogodek v širšem slovenskem umetnostnem prostoru. Leta 2024 so obeležili 500 let cerkve svetega Luke v Praprečah pri Lukovici. Njena največja vrednost je v celoti ohranjena in prezentirana monumentalna poznogotska arhitektura z ohranjeno sočasno poznogotsko-renesančno poslikavo. Cerkev je kot celostna umetnina in romarska ustanova nastala v zelo kratkem času, v obdobju med letoma 1520 in 1524. Tako sodi med pomembnejše umetnostno-zgodovinske spomenike prve polovice 16. stoletja v Sloveniji. Prapreška cerkev ima lastnosti velikih sakralnih stavb: črpa iz korenin tradicije triladijskih stavb – psevdobazilik 15. stoletja, z masivnostjo in tektoniko 16. stoletja pa utira pot renesančnim težnjam. V 17. stoletju postane zgled zgodnjebaročnim triladijskim cerkvenim zasnovam brez bazilikalne osvetlitve.

500-letnica edinstvene poznogotske cerkve s triladijsko arhitekturno zasnovo, s kar tremi samostojnimi prezbiteriji, je biser v občini Lukovica in tudi v širšem slovenskem prostoru. Cerkev sv. Luka je lani in tudi v letošnjem letu častitljivi jubilej – 500-letnico – okronala z več prireditvami, vsa sijoče prenovljena, veličastna kakor pariška katedrala. Ker oba pevska zbora vodita zborovodji Špela in Matevž Kink, se je skupni koncert za ta večer napovedal kar sam od sebe. Z največjim pevskim zanosom in strahospoštovanjem do veličine tega božjega hrama so njihove skupne strune in glasovi polno izzvenevali v nedeljo, 15. junija 2025, ko so občinstvu predstavili vokalno-instrumentalni koncert Bacha, Händla, Mozarta … z vso milino in mogočnostjo ubranih glasov pevk in pevcev – najprej vsak zbor zase, nato pa oba zbora skupaj. Vso njihovo odlično petje je spremljal orkester godal in pihal. Da je zvenelo še bolj veličastno od veličastnega, so poskrbeli tudi priznani solisti: Urška Urbanija Žun, Ana Benedik, Matej Avbelj in Martin Kozjek.

Vse odlično izvedene melodije so napolnjevale srca in duše v pritajenem doživljanju intimne posvečenosti v slutnji večne lepote in moči duhovnega bogastva. Svojstven solistični dodatek sopranistke Doroteje Kink ob spremljavi Mihe Zavrla na pozitivu ter milozvočna oboa v rokah Ane Stoschitzky Cerk sta pričarala podobo nesmrtnosti najlepših napevov. Posebni ambient posebnega svetišča je napolnil notranjost cerkve z občestvom. Med gosti so bili: mag. Olga Vrankar, županja občine Lukovica, Bernard Rožman, župnik Župnije Brdo, Krašnja, Zlato Polje in Češnjice, Andrej Svete, dolgoletni tukajšnji župnik, zdaj pa duhovni pomočnik v Župniji Domžale, ter Ljudmila Novak, bivša evropska poslanka.

Umetnostno-zgodovinska cerkev sv. Luka suvereno in avtentično razkriva in analizira arhitekturne, umetniške in slikovne detajle ter zahtevne postopke prenove. Vsi so lahko začutili veličino in krajevni ponos, s čudenjem in pripadnostjo umetnini, ki je do zdaj pretiho samevala med občani Prapreč. Kakor da jo zdaj prvič vidijo, so obiskovalci začutili skupno odgovornost in zavezanost neizmernemu narodnemu bogastvu. Obiskovalce je pozdravil domači župnik Bernard Rožman, županja občine Lukovica, mag. Olga Vrankar, pa je spregovorila nekaj spodbudnih besed.

Dolgi aplavzi, stiski rok prijateljev in znancev ter srčna zahvala za odličen koncert vedno prižgejo iskrice v očeh. Skupna organizacija pevcev obeh zborov, Župnije Brdo, občine Lukovica in domačinov Sp. Prapreč je več dni skrbela, da se je odličen koncert slišal iz te enkratne cerkve, ki je dobra popotnica za ohranjanje naše sakralne kulturne dediščine.

500 let cerkve sv. Luka v Praprečah. Cerkev v Praprečah je posvečena sv. Luku evangelistu, zavetniku zdravnikov, slikarjev, živine in preprostih ljudi kmečkega podeželja. Luka je avtor tretjega od štirih evangelijev in pisec Apostolskih del Nove zaveze. Pogosto je upodobljen s knjigo v roki in volom ob nogi, saj v svojem evangeliju poudarja Kristusa kot velikega duhovnika, ki mu kot daritvena žival pripada vol. Zaradi vola je postal zavetnik živine. Po izobrazbi naj bi bil zdravnik, med biblicisti pa velja za najbolj izobraženega pisca Nove zaveze. Po izročilu naj bi v prostem času portretiral ljudi, med drugim Marijo z detetom v naročju. Tako je postal zavetnik slikarjev, slikarskih cehov in akademij.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Tagi