V Študi blagoslovili obnovljeno Franconovo kapelico Lurške Matere Božje

Farani Štude so po obnovi Franconove kapelice Lurške Matere Božje lani avgusta, pričakali tudi njen blagoslov, ki jo je v soboto, 3. junija 2023, opravil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Program je povezoval Janez Kozjek, za kulturni program pa so poskrbele Študljanske dečve z violončelistko Katarino Kozjek. Kapelico je obnovila slikarka Iva Podlipnik.

Blagoslova se je udeležilo lepo število faranov iz Štude in Domžal. Tako so se farani z navzočnostjo, pesmijo in molitvijo spomnili na Lurško Mater Božjo, ki vsakega od nas pozdravlja, ko se iz Domžal pripeljemo v Študo.

Kapelice so del slovenske kulture in vere malega človeka v Boga, so del naše zgodovine, pri Franconovi kapelici so obesili slovensko zastavo, saj tudi kapelice pomenijo zavedno slovenstvo. Po celem svetu postavljajo podobne kapelice, a tisti, ki smo malo hodili po svetu, vemo, da nikjer niso te kapelice tako vzdrževane, tako okrašene, tako obnovljene, kot prav v Sloveniji.

Blagoslov kapelice so začeli v Božjem imenu. »Kapelice niso samo za okras, saj jih dandanes mnogi vidijo le s tega vidika. Kapelice so vedno znova znamenja naše vere, naše predanosti Gospodu, bodisi, da se ja tam zgodilo kakšno posebno dejanje, kakšna rešitev, kakšna težka stvar. Kapelice, znamenja, križi so vedno element naše vere, lahko rečemo, da je bil Gospod tam z nami, ko so se zgodile kakšne stvar. Na poseben način nas je obvaroval, ali pa nam želi, da bi se tudi za naprej spominjali ne samo težkih stvari, pač pa, da tudi v težkih stvareh mislimo na Gospoda, ki nas nikoli ne zapusti, kot mi njega. Torej bo res blagoslov kapelice, ki ga bomo sedaj opravili, priložnost, da obnovimo svojo pripadnost Gospodu, da obnovimo svojo vero, predvsem pa da poživimo naš odnos z Lurško Materjo Božjo, ki je predstavljena v tej kapeli,« je ob blagoslovu dejal domžalski župnik mag. Klemen Svetelj.

Po blagoslovu in nekaj odpetih pesmi je zbranim spregovorila slikarka Iva Podlipnik, univ. prof. filozofije in pedagogike, ki je med drugim obiskovalcem povedala, da slikarstvo v njenih časih ni bil lahek poklic, zato jo preseneča, da se je podala na pot slikarstva in podobarstva. Časi takrat so bili drugačni, saj se je v glavnem slikalo in rezbarilo za sakralne objekte po Slovenskih in večjih evropskih mestih, tako, da je nekaj denarja vseeno pritekalo domov.

Iva Podlipnik sicer živi v Ljubljani, drugače pa je Študljanske gore list. Ob blagoslovu je povedala nekaj besed o izzivu, obnovitvenih delih, kako je delo potekalo, kašni so bili problemi in kako to obnovo vidi s svojimi očmi. »To je navadna življenjska zgodba, ki bi se lahko zgodila vsakemu izmed vas. Z Marijo Lurško se že dolgo poznava. Bila sem stara okoli 13 let, ko sem brskala po eni šupi, tja so ljudje odvrgli stvari, ki jih niso več potrebovali. V tisti šupi sem našla glavo, vso popraskano, brez nosa, tisto glavo vzamem in jo nesem domov Ker sem že od malih nog rada slikala, sem s svinčnikom popravljala oči, brado, nos je ostal odlomljen in nisem vedela, da je to glava Marije Lurške. Ta glava me je spremljala celo srednjo šolo, takšno polomljeno sem s sabo odnesla v Ljubljano, je z mano študirala, z mano končala faks, na koncu je z mano šla v prvo stanovanje, sedaj pa je v Domžalah, kjer stanujem. Ker sem angelčkom delala peruti, sem po vseh teh dolgih letih končno naredila tudi nos h glavi, ki me je spremljala celo mladost. Takrat sem komaj ugotovila, da je to glava Lurške Matere Božje,« je povedala Iva Podlipnik. Podoba Lurške Matere Božje v Franconovi kapelici v Študi je peta, ki jo je Iva naredila. Vsake toliko časa ji pride nasproti kakšen kip, ki ga je potrebno obnoviti. Zelo težko namreč prenese, da ljudje nekaj lahko naredijo, pa nimajo volje to vzdrževati ali pa starejši odidejo s tega sveta, mlajšim pa ni več toliko do tega. Lani pa se je zgodilo v njeni družini nekaj zelo hudega, saj jim je zbolel otrok.

»Kaj je mami hujšega, kot če ji otrok zboli. Iskali smo vse možne variante, kako zadevo rešit. Iskali smo podatke po celem svetu. Karkoli smo našli, je bilo slabo. Bolezen se tudi malo ni obrnila na bolje. Dobesedno sesula sem se, to je eno posebno stanje, takrat je tako hudo, da ne čutiš telesa. Ljudje imamo telo, dušo in duha. Telo čuti, kar je materialnega, duša pa čuti čustva, razum pa te pripelje do nekega spoznanja. Ko sem šla tu mimo, sem rekla, tako hudo prošnjo imam, a imam sploh pravico prositi tako veliko uslugo, spraševala sem se, a sem naredila dovolj dobrega, pa ne samo v smislu vere, ampak dovolj dobrega v življenju, da bi mi Bog poplačal to dobroto. Odločila sem se, da obnovim freske na kapelici kajti slikati vem in tudi kip Lurške Matere Božje. S kipom je bilo kar precej dela, saj je bil že precej zdelan. Ko tako gledam kip pred sabo ob obnovi, me je prešinilo. Glej Mati Lurška Božja, ti si posrednik med nami z našo stisko in med Jezusom in Bogom. Tvoja prošnja je tista, ki pride iz srca,« je dejala Iva Podlipnik. Želela je, da bi bile nove freske in obnovljen kip končani do 15. avgusta, ko je Marijin praznik. Najprej se je posvetila podobi svetega Frančiška, na drugi strani se je lotila svetega Janeza, potem pa še ograje in podstavka. Tako je sedaj kapelica obnovljena praktično samo z dobro voljo in z skoraj nič finančnimi stroški. Študljani so zato slikarki zelo hvaležni, da se bodo sedaj v svoje domove vozili mimo lepo obnovljene kapelice. Zato zahvala vsem, ki so kakor koli sodelovali ob tej obnovi.

Franconova kapelica stoji na začetku Štude, v njej je kip Lurške Matere Božje, in njej je tudi posvečena. Pod Marijinim kipom je napis: «Kdor k Mariji pribeži – gotovo pomoč dobi. Frančiška Mihelčič, ki je tukaj storila smrt dne 1. 11. 1900. Bog ji bodi milostljiv. Postavili v vedni spomin Franc Mihelčič, soprog. Franc in Alojz Mihelčič, sinova.«

Pretresljiv je podatek Franconove kapelice. »Na Vseh Svetnikov dan leta 1900 se je od žalnega opravila za rajnke na mengeškem pokopališču vračala z vozom domov Frančiška Mihelčič, 38 let stara gospodinja Franconovega posestva in mlina. Čisto blizu domače hiše se je konj splašil. Gospodinja je skočila z voza, a tako nesrečno, da je na mestu mrtva obležala. Na kraju nesreče je potrti mož njej v spomin postavil kapelico, posvečeno Lurpki Materi Božji, ki jo je 10. 11. 1901 slovesno blagoslovil beneficiat Strupi. Je prav lepo električno razsvetljena.«

Ko so v Študi v šestdesetih letih 20. Stoletja napeljevali novo elktrično omrežje, je bila kapelica odrezana od javne razsvetljave. Seveda so o bili drugi časi. Na mestu Franconovega mlina je nastalo podjetje Mlinostroj, ki pa za kapelico ni skrbelo. Doživela je tudi sumljiv trk tovornjaka in bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v zelo slabem stanju. Za obnovo so si zelo prizadevali Johan – Janez Loboda, Matija Remc, zidarski mojster Franc kepic, pleskar Karel Velkavrh, Anton in Anica Peterka in Janez Roš ter tudi uspeli.

Na zunanjih stenah so tri freske, sv. Janeza Evangelista, svetega Frančiška in svetih bratov Cirila in Metoda.

Kip je obnovil sorodnik Frančiške Mihelčič iz Mengša, a se je slabo videl za gosto zamreženim novim oknom, staro je bilo razbito leta 1998. Novo obnovo pa je naredila Iva Podlipnik, ki jo je končala 11. 8. 2022.

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Simona Pivar