V Domžalah sprejeli Luč miru iz Betlehema

V teh časih, ko nam vsem zelo primanjkuje miru, so se domžalski skavti in taborniki odločili, da skupaj pripravijo kratek dogodek in program ob sprejemu Luči miru iz Betlehema. Lučka nam kot simbol že več let pomaga, da v teh prazničnih časih ne pozabimo na naše bližnje, prijatelje in osamljene. Da se jih spomnimo in z njimi preživimo več časa ter jim namenimo več pozornosti.

Luč miru iz Betlehema so v Domžalah sprejeli v petek, 15. decembra 2023, pri večerni sveti maši v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah. Mašo je daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Pri maši so sodelovale vse veje domžalskih skavtov ter nekaj skavtov iz drugih stegov. Sveto mašo je s pesmimi popestril skavtski bend. Po sveti maši so se skupaj odpravili v Slamnikarski park, kjer je sledila krajša igrica, zatem pa so razdelili Luči miru med farane, sledilo je druženje ob čaju, pecivu in trojanskih krofih.

Letos vas skavti in taborniki še posebej vabijo, da k akciji Luč miru iz Betlehema povabite tudi svoje prijatelje, znance in sosede. Tudi tisti, ki ne obiskujejo svetih maš, si lahko Luč miru prižgete pred oltarjem domžalske cerkve.

Letošnje geslo Luči miru iz Betlehema se glasi »Premostimo in razsvetlimo«.

Nasprotje med mrazom in toploto, žalostjo in veseljem, grozotami in mirom, temo in svetlobo. Ko doživimo prvo, šele zares spoznamo dragoceno vrednost drugega. Ko vidiš nekoga, ki ga zebe, ki je žalosten, ki beži pred neurjem, ki se boji teme, stopi k njemu. Podaj mu roko, pomagaj mu na poti k toploti, veselju, miru, razsvetli njegovo temo. Podaj mu roko, med vama postavi most. Most, ki zraste, ko se človek človeku nasmehne. Most, ki zraste, ko te roke povabijo v objem. Most, po katerem hitiš v odgovor klicu na pomoč.  Drug drugemu lahko v še tako hudi preizkušnji prinašamo Luč upanja. Postavimo most, kjer ga ni. Prižgimo luč, kjer še ne gori.

In kaj sporoča poslanica? Pod vtisi preteklega poletja je nastala poslanica, ki se s pomirjujočim tonom ozira nazaj. Poletje je bilo ena velika preizkušnja za čisto vse – od nevihtnih taborov, ki se jih je nemalo končalo z evakuacijo, do avgustovskih poplav, ki so terjale ogromno. Nismo bili le skavti tisti, ki smo se hitro odzvali na težko preizkušnjo, pač pa vsi ljudje, ki so svoje srce odprli in hiteli na pomoč. Poleg dogajanja po Sloveniji v preteklem poletju, pa se poslanica ozre tudi na grozote, ki se odvijajo po svetu, ter nas hkrati opominja na srečo, ki jo imamo, da živimo na tako mirnem koncu sveta. Premalokrat si priznamo in se zavemo, da naredimo nekaj dobrega, zato smo želeli, da bi poslanica dala občutek trepljanja po rami, ki nam da zagon, da v težkih preizkušnjah pogumno vztrajamo. Tako bomo lahko skupaj imeli upanje na boljši jutri, na katerega nas opominja prihod Plamena. Videli smo, da lahko vedno zaupamo v Boga, saj bo tudi v najtemnejših nočeh poskrbel za nas.

Leta 1986, ko je Papež Janez Pavel II. povabil predstavnike vseh velikih verstev k skupni molitvi za mir v Assisiju, se je na avstrijski televiziji ORF (Osterreichische Rundfunk), natančneje v njenem studiu v Linzu, začela Luč miru iz Betlehema. Želeli so, da bi v oddaji Luč v temi (Licht ins dunkel), namenjeni invalidnim otrokom, v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema odšel v Betlehem iskati otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Takrat si pobudniki niso predstavljali, da bo v desetih letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji Evropi in delu vzhodne Evrope.

LMB se je pričela širiti med ljudmi, že v letu 1988 pa so pri raznosu sodelovali prvi skavti, v letu 1989 že v veliko večjem številu in bolj organizirano. Prav tako v letu 1989 se je Luč miru iz Betlehema razširila tudi na sosednje države, najprej v države nekdanjega vzhodnega bloka: Poljsko, nekdanjo Češkoslovaško, Romunijo in Ukrajino.

Organizatorji želijo, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela pri čimveč družinah in jim prinašala mir. Želijo, da bi bilo čimveč ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom in da bi akcija potekala v vseh državah Evrope. Plamen prižge otrok, ki se je tisto leto še posebej izkazal, v votlini Kristusovega rojstva v Betlehemu in ga prinese na Dunaj že kakšen mesec pred Božičem. Želijo, da bi Luč miru iz Betlehema dosegla ljudi na Sveti večer in ne prej. Glavno prireditev, kjer predstavniki različnih skupin, večinoma so to skavti, prevzamejo Luč miru iz Betlehema, zato pripravijo šele na 3. ali 4. adventno soboto (če je božič na ponedeljek, torek ali sredo, je prireditev na 3. adventno soboto, sicer pa na 4.). Prireditev poteka vsako leto v drugi cerkvi na Dunaju v prisotnosti visokih predstavnikov različnih, predvsem krščanskih skupnosti in skavtov iz cele Evrope in Amerike. Organizatorji dajejo velik poudarek ekumenskosti akcije.

Plamen Luči miru iz Betlehema tudi letos spremlja dobrodelni namen. Prostovoljne prispevke bodo zbirali med deljenjem plamena, pomagati pa je mogoče tudi z donacijami preko SMS-sporočil. S ključnima besedama LUC1 ali LUC5, poslanima na 1919, je mogoče prispevati enega ali pet evrov. Z zbranimi sredstvi nameravajo neposredno pomagati najbolj prizadetim otrokom v letošnjih ujmah.

Sredstva z letošnje dobrodelne akcije bodo namenili tudi družinam v naši okolici, ki so se znašla v stiski, zaradi poplav.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar