Telovska procesija v Domžalah

V četrtek, 8. junija smo obhajali praznik svetega Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi telovo. Na ta dan še posebej obujamo vero, da je Jezus pri vsaki maši resnično prisoten s svojima telesom in krvjo. To je središče krščanske vere. Sveto Rešnje telo in kri je praznik, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznovanje velike noči. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji svete Trojice. Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba. Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela videnja, v katerih ji je Bog naročil, da je treba ustanoviti ta praznik. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška. Leta 1264 je papež Urban IV. uradno razglasil praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi.

V Domžalah je v nedeljo, 11. junija 2023, po jutranji sveti maši potekala telovska procesija, ki so se je udeležili domžalski godbeniki, narodne noše, župnijski pevski zbor, ministranti, nosilci bander, križa in luči, pritrkovalci ter župnik mag. Klemen Svetelj z Najsvetejšim, nosilci neba in sveč, otroci s košaricami cvetnih lističev, ki so jih trosili pri oltarjih ter duhovni pomočnik Andrej Svete. Telovska procesija potekala od cerkve Marijinega vnebovzetja do pokopališča in nazaj do kapelice na Goričici, zaključila pa se je pri paviljonu na trgu pred cerkvijo. Po zaključku procesije je župnik Najsvetejše odnesel v cerkev in ga po molitvi, kadilu in pesmi postavil na svoje mesto v tabernakelj.

Telovske procesije se je udeležilo kar nekaj veroučencev, mladine, večina pa odraslih župljanov, saj je procesija in blagoslovi pri oltarjih namenjena blagoslovu naših domov, polj in vsega našega dela ter varstvu pred naravnimi nesrečami. Otroci so prinesli košarice s cvetjem, da so ga natrosili pri oltarjih, na katere je župnik položil Najsvetejše, pokadil s kadilom, prebral evangelij ter raznorazne prošnje. Ob molitvi, prepevanju pevskega zbora in igranja cerkvene glasbe Godbe Domžale, je procesija ob pritrkavanju potekala v naravi, pod nebesnim svodom ter v lepem vremenu, ki nam ga je podaril Gospod. Praznovanje svetega Rešnjega telesa in krvi je tradicionalno povezano s slovesno procesijo, ki je bila v Sloveniji v času Jugoslavije skoraj povsod prepovedana. Po večini krajev so tradicijo obnovili. Po mnogih deželah in tudi pri nas se je razvil bogat obred. V procesijah po poljih in travnikih se dvigajo prošnje za blagoslov pridelkov.

»To je moje telo, ki se daje za vas, to je moja kri, ki se preliva za vas v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.« To so Jezusove besede, ki jih je izrekel pri zadnji večerji, ko je postavil Najsvetejše – Sveto evharistijo. Evharistično skrivnost imenujemo tudi sveto Rešnje telo in kri. Kruh in vino se pri evharističnem obredu spremenita v Jezusovo telo in kri. To pomeni pristno in realno Jezusovo navzočnost, ko smo obhajani. To je za nas najsvetejše. Prejemati Jezusa je dar, ki ga moramo slaviti in praznovati. In prav pri Svetem obredu se na poseben način spominjamo Njegove ljubezni do nas, ki je neskončna. V današnjem evangeliju smo slišali Jezusove besede, ki nas nagovarjajo, da moramo zaužiti kruh iz Njegovih rok. Kajti ta kruh je iz nebes in nam je zagotovilo za večno življenje. Z udeležbo pri današnji Sveti maši se moramo Jezusu zahvaliti za vse, kar nam daje s Sveto evharistijo.

Za praznik svetega Rešnjega telesa in krvi po večini krajev postavijo začasne kapelice ali oltarje, mimo katerih poteka procesija. Duhovnika z monštranco spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer prisluhnemo odlomkom iz evangelijev, nato pa sledi blagoslov z Najsvetejšim. V zvezi s praznovanjem svetega Rešnjega telesa in krvi so nastale mnoge pobožnosti: izpostavljanje in češčenje Najsvetejšega, blagoslov z Najsvetejšim, molitev in procesija kot izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar