Sveta maša na praznik Marijinega vnebovzetja – veliki šmaren

Kristjani 15. avgusta obhajamo enega največjih krščanskih praznikov, Marijino vnebovzetje oziroma Veliki šmaren. Ta praznik je praznik upanja, ki nas opominja, da ima vsak naš trud, vsaka žrtev in vsaka molitev smisel, ki sega onkraj tega sveta. To je za župnijo Marije vnebovzete Domžale največji »domači« praznik, saj je naša cerkev posvečena tej skrivnosti Marijinega življenja. Izbira tega datuma ni naključna. Marijino vnebovzetje je stoletja globoko zakoreninjeno v slovenskem verskem in kulturnem izročilu. Slovenke in Slovenci smo se skozi zgodovino obračali k Mariji kot sopotnici, priprošnjici in varuhinji, še posebej v težkih trenutkih narodne zgodovine. Prav na ta dan se je tradicionalno romalo v Marijina svetišča po vsej Sloveniji, zlasti k božjepotnim cerkvam in kapelicam, kar je utrjevalo skupni občutek pripadnosti, vere in narodne identitete. Slovesne svete maše so v domžalski cerkvi ob 8.00, ob 10.00 ter zvečer ob 19.00. Pritrkovalci so že pred sveto mašo izvabljali praznične melodije pritrkavanja ter vabili farane h svetim mašam. Pri vseh svetih mašah smo obnovili posvetitev slovenskega naroda Devici Mariji. Sveto mašo je daroval župnik Župnije Domžale mag. Klemen Svetelj, za še bolj slavnostno sveto mašo pa so poskrbeli pevke in pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Župnije Domžale pod vodstvom zborovodje Martin Kozjek in organista Anže Kozjek, ki so prepevali lepe Marijine pesmi.

Ko smo se kot država osamosvojili, je bila odločitev, da 15. avgust postane praznik in dela prost dan, tudi kot simbolno priznanje pomenu krščanskega izročila za slovenski narod. Takratna prva vlada samostojne Slovenije je želela s to potezo ohraniti povezavo med državo, narodom in krščansko dediščino, hkrati pa dati državljanom priložnost za počitek in čas za družino. In kje smo po 35-tih letih? Slovenija je narod, ki je skozi stoletja premagoval velike preizkušnje. Zgodovine slovenskega naroda ni bilo mogoče zapisati brez vere, poguma in trdnega občutka odgovornosti do bližnjega in skupnega dobra. 15. avgust je za nas vernike vedno poseben dan, saj se še dodatno zavemo Vsemogočnosti Boga, ki je Marijo Devico s telesom in dušo vzel v Nebo. Tudi domžalska cerkev na hribčku na Goričici je posvečena Marijinemu Vnebovzetju, zato nam je to praznovanje še toliko bližje. Tudi letos smo Marijino Vnebovzetje slavili na poseben način. Pod Marijinim plaščem se je rodila želja po svobodi, po pravici in narodnem dostojanstvu, ki nas je vodila tudi v najtežjih trenutkih našega naroda. Molitve smo namenjali predvsem za mir v Evropi in v svetu. Pred vsako mašo smo molili rožni venec, kjer smo se še posebej poglabljali v življenje Jezusa in Marije. Zato lahko zdaj sebe in občestvo za spreobrnjenje naših src še toliko bolj izročamo njenemu Brezmadežnemu Srcu, ki nas vodi do Presvetega Srca Jezusovega. Zato kristjani, delujmo aktivno, gradimo svoje delo na trdnih krščanskih vrednotah, spoštovanju človeka, dostojanstvu, dialogu in odgovornosti do skupnosti. Takšne pobude, kot je praznovanje velikega Šmarna, nas spominjajo, da vera in vrednote niso le besede, temveč dejanja. Spodbuja nas, da se v vsakdanjem življenju trudimo za dobro, za poštenost, za spoštovanje drug drugega in za odgovornost do družine, lokalne skupnosti in domovine.

Marijino vnebovzetje je tudi poklon ženi. Bog je Marijo, preprosto ženo in mater, poveličal v nebesih, s tem pa je Cerkev poudarila, kako dragoceno je dostojanstvo vsake ženske in poklicanost, ki jo nosi. Marija je bila ponižna, a pogumna, trdna v veri, kljub preizkušnjam in težkim odločanjem. V tem je zgled vsem nam posameznikom, družinam in skupnostim. Praznik Marijinega vnebovzetja (ali veliki šmaren) je zato veliki praznik, saj se spominjamo čudeža, ko je bila Marija ob smrti vzeta v nebo. Bog njenega telesa ni pustil, da bi trohnelo in razpadlo na zemlji, ampak je bila takoj vzeta v nebesa, kjer je prejela venec nebeške slave. Telo, ki je dalo zemeljsko življenje Božjemu Sinu, ni moglo biti podvrženo razpadanju in propadanju, kot so temu podvržena naša umrljiva telesa. Tako je Bog poveličal mater svojega Sina z večno slavo v nebesih. Naj bo ta praznik priložnost, da ohranimo upanje in pogum, da ostajamo zvesti svoji veri in vrednotam ter da kot narod znamo stati za resnico, pravico, mirom in svobodo. Marijin zgled nas uči ponižnosti in tudi odločnosti, da bomo vedeli kot skupnost graditi prostor spoštovanja, dialoga in solidarnosti.

Drage Slovenke in Slovenci, naj bo ta Veliki Šmaren praznik upanja, poguma in skupnih vrednot. Naj nas spomni, Bog, vera, domovina in ljubezen do bližnjega dajejo moči, da skupaj gradimo boljšo prihodnost.

Bog blagoslovi vse nas, naše družine in naš slovenski narod.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar