Sveta maša na 12. nedeljo med letom v Domžalski cerkvi

»To je moje telo, ki se daje za vas, to je moja kri, ki se preliva za vas v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin,« so Jezusove besede, ki jih je izrekel pri zadnji večerji, ko je postavil Najsvetejše – Sveto evharistijo. Kruh in vino se pri evharističnem obredu spremenita v Jezusovo telo in kri. To pomeni pristno in realno Jezusovo navzočnost, ko smo obhajani. To je za nas najsvetejše. Prejemati Jezusa je dar, ki ga moramo slaviti in praznovati. In prav pri Svetem obredu se na poseben način spominjamo Njegove ljubezni do nas, ki je neskončna.

V nedeljo, 22. junija 2025, je v cerkvi Marije Vnebovzete v Domžalah potekala sveta maša na dvanajsto navadno nedeljo med letom. Mašo je daroval mag. Klemen Svetelj, župnik Župnije Domžale. Za lepšo mašo je s svojim petjem poskrbel Cerkveni mešani pevski zbor Župnije Domžale z organistom Anžetom Kozjekom in zborovodjem Martinom Kozjekom.

V evangeliju smo slišali Jezusove besede iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,18-24), ki nas nagovarjajo: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«

Jezus napove svojo smrt. Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci; in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.« Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali. Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo vstal.« Vsem pa je rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil; kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«

Jezus je ob tej izpovedi vere ponovno povabil Petra in druge učence, naj hodijo za njim po zahtevni poti ljubezni vse do križa. Tudi nam, ki lahko spoznavamo Gospoda po veri v njegovo Besedo in zakramente, Jezus predlaga, naj vsak dan hodimo za njim ter nas spominja, da je za to, da smo njegovi učenci, potrebno prisvojiti si moč njegovega križa, ki je višek naših dobrin ter venec našega upanja.

Kaj pa bi odgovorili mi, jaz, ti, če bi Jezus vprašal – kdo sem za tebe osebno, kaj ti pomenim? Odgovor ne bi smel biti pretežak: »Jezus, ti si zame pribežališče v stiski, zdravilo za osamljenost, moje zaupanje in tolažba, nekdo, ki se tudi veseli z menoj ob mojih veselih dogodkih in uspehih. Jezus, ti si tisti, ki mi pomaga iskati in najti smisel življenja. Hvala, ker me imaš rad in mi pomagaš nositi vsakdanje križe.«

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar