Spominska sveta maša v okviru 24. Gostičevih dnevov

Prireditve v okviru Gostičevih dnevov, ki potekajo v organizaciji Kulturnega društva Jože Gostič Homec, Društva prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana in Opera HNK Zagreb ter pod pokroviteljstvom Občine Domžale, so nastale na pobudo pokojnega prof. Vladimirja Kranjčevića, nekdanjega ravnatelja Opere HNK Zagreb. Močan poudarek in visoko kvaliteto so dosegle že ob svojem začetku leta 2000, ob počastitvi 100. obletnice Gostičevega rojstva. Spomin na umetnika je zaživel na raznovrstnih prireditvah in koncertih v Sloveniji in na Hrvaškem, pred njegovo domačijo je bil odkrit doprsni kip, izdana je bila dvojna zgoščenka s posnetki Gostičevih nastopov, vrhunec pa predstavlja izčrpna, vsebinsko zaokrožena monografija.

V nedeljo, 3. marca 2024, ob 10. uri je v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu potekala spominska sveta maša v okviru 24. Gostičevih dnevov ob 124-letnici rojstva opernega pevca Jožeta Gostiča, ki jo je s skladbami postnega časa spremljal Mešani pevski zbor Klas Groblje pod vodstvom zborovodje Roka Rakarja, ki je zbor spremljal na orglah. Sveto mašo je daroval Ljubljanski stolni župnik mag. Roman Starc ob somaševanju homškega župnika Tadeja Ložarja. Pred mašo so se ob grobu družine Gostič, v katerem leži tudi operni pevec Jože Gostič ob stranskem vhodu v cerkev Marijinega rojstva na Homcu, poklonili številni verniki, ki so prišli na spominsko sveto mašo.

Vse zbrane je v uvodu pozdravil predsednik Kulturnega društva Jože Gostič Homec, Borut Jenko, v nagovoru pa je dejal, da slovesnosti v spomin na tenorista Jožeta Gostiča, imenovane Gostičevi dnevi, ohranjajo spomin na našega rojaka, svetovno znanega opernega umetnika Jožeta Gostiča s prireditvami, ki potekajo v opernih hišah in krajih povezanih z njegovim življenjem in delom.

Jože Gostič, prvak ljubljanske, zagrebške in dunajske državne Opere, se je rodil 5. marca 1900 v Stari Loki pri Škofji Loki. S starši se je preselil na Homec kot osemletni deček in s tem krajem ostal povezan do smrti. Po očetu, ki je bil orglar v krajevni cerkvi, in po materi, ki je imela zelo lep glas in je pela v cerkvenem zboru, je podedoval glasbeno nadarjenost. Po končani orglarski šoli v Ljubljani, je bil tudi sam orglar na Homcu.

Jože Gostič je tudi domačemu kraju Homcu, kamor se je rad vračal s svojih številnih gostovanj, pa tudi širnemu okolišu, zlasti za praznike, prinašal in posredoval žlahtno pesem duha. Božič, novo leto, velika noč in sv. Ana so bili prazniki, ob katerih je Gostič pel v homški župnijski cerkvi, za sv. Ano pa skoraj brez izjeme v čudoviti baročni cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Tem terminom je celo podrejal datume svojih gostovanj v tujini. Starejši domačini se ga spominjajo z nastopov v kulturnem domu v Radomljah kot tudi po številnih radijskih oddajah. Na pol odrasli otroci tistega časa se ga spominjajo tudi po tem, da je priskrbel karte v ljubljanski operi takrat, ko je pel na ljubljanskih opernih deskah Era z onega sveta, v operah Lohengrin, Tosca, Carmen, Othelo. Primerna oddolžitev velikemu umetniku in rojaku Jožetu Gostiču, je bilo poimenovanje ulice z njegovim imenom na Homcu in v Nožicah. Po tej poti se je namreč večkrat sprehodil, se rad ustavil za besedo, dve ob sovaščanih in ljudje so rekli: Pepe je spet doma. Jože Gostič je umrl v Ljubljani, 25. decembra 1963.

Po spominski sveti maši je Mešani pevski zbor Klas Groblje zapel še nekaj postnih pesmi, zatem pa je pred cerkvijo potekalo druženje z sladkimi dobrotami, kavo in čajem, ki so ga pripravili prizadevni članice in člani društva.

V soboto, 9. marca, ob 19.30 bo SNG Opera in balet Ljubljana program 24. Gostičevih dnevov zaokrožil z lirično operno trodejanko Werther, ki jo je po Goethejevem romanu Trpljenje mladega Wertherja uglasbil francoski skladatelj Jules Massenet.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar