Slovesnost ob odkritju spominske plošče trem padlim borcem NOB v Prilesju pri Blagovici
Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica, Občina Lukovica in Združenje borcev za vrednote NOB Domžale so pripravili slovesnost ob odkritju spominske plošče trem padlim borcem NOB, ki je bilo v soboto, 18. januarja 2025 pri bunkerju nad Prilesjem nad Blagovico. Odkritja spominske plošče se je udeležilo lepo število sorodnikov od še živečih bratov in sester do vnukov in pravnukov ter lepo število prijateljev iz Škofje Loke, Domžal in Lukovice. Jože Kavčič – Jernač je namreč bil iz Škofje Loke, prvoborec in član OK KPS Kamnik ter sekretar RK KPS Kamnik, domači in sorodniki pa so že pred desetletji hodili prižigat sveče na kraj, kjer so ga Nemci ustrelili. Anton Hauptman – Kranjc je bil iz Zaboršta, sekretar OK KPS Domžale, Anton Bregar – Aleks pa iz Zajelš pri Dolu, bil pa je kurir.
Na slovesnosti, ki jo je vodil Franci Gerbec, je zbrane nagovorila mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica. Slavnostna govornica na dogodku je bila dr. Alenka Kavčič Pokorn, ki je povedala nekaj besed o družinskem spominu na očeta Jožeta Kavčiča – Jernača, nato pa je Janez Burkeljca z obiskovalci delil družinski spomin na gradnjo bunkerja ter pokop treh padlih borcev, ki jih je izvršil njegov oče takoj po uboju 15. 1. 1945. Na slovesnosti so sodelovali praporščaki ZB za vrednote NOB iz Domžal, Lukovice, Dolskega, Škofje Loke ter iz drugih pokrajinskih ZB. Praporščakov je bilo 14. Sodelovala je tudi častna straža častnikov OZSČ Domžale. V kulturnem programu so sodelovali recitator Slobodan Stevanović, MoPZ Janez Kersnik iz Lukovice in Uroš Križman na harmoniki. Udeleženci so prejeli spominsko brošuro o smrti treh borcev NOB: Jože Kavčič – Jernač, Anton Hauptman – Kranjc in Anton Bregar – Aleks, ki jo je pripravil in uredil Franci Gerbec iz ZB za vrednote NOB Domžale.
V uvodu je Slovensko himno zapel MoPZ Janko Kersnik iz Lukovice, Franci Gerbec, županja mag. Olga Vrankar ter predsednik ZB za vrednote NOB Lukovica Marjan Križman so odkrili ploščo, nato pa skupaj s sorodniki treh padlih položili vence. Franci Gerbec je spregovoril nekaj besed o pripravi in postavitvi spominske plošče ter o gradivu, ki mu ga je uspelo pridobiti od sorodnikov in prijateljev ubitih. Tako je nastal zbornik z opisi vseh treh ubitih z njihovim življenjepisom obogaten s starimi fotografijami ubitih in njihovih svojcev, ki so na pragu svobode izgubili svoje najdražje.
Predsednik ZB za vrednote NOB Lukovica Marjan Križman je spregovoril nekaj besed o postavitvi obeležja, o željah svojcev ubitih, da končno po 80-ih letih postavijo vsaj spominsko ploščo za tri ubite partizane. Stekla je akcija, začeli so sodelovati z drugimi združenji borcev, od koder so bili doma ubiti, Franci Gerbec se je zelo potrudil s pridobitvijo dokumentacije in izdajo brošure ter postavitvijo spominske plošče in po osemdesetih letih so končno lahko spominsko ploščo predali za javnost in v spomin na ubite partizane.
»Vsaka smrt je dokončna in vsako življenje je neponovljivo. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo« je v uvodnem nagovoru povedala županja mag. Olga Vrankar.
Pozdravila je navzoče, ki so se v velikem številu odzvali povabilu na odkritje spominske plošče, ki bo opisovala čas, ko se je v preteklosti tudi na tem kraju s krvjo in trpljenjem pisala slovenska zgodovina.
Povedala je, da je mir vrednota, ki ni samoumevna in za katero se moramo zavzemati ves čas.
Zahvalila se je pobudnikom postavitve spominske plošče, Janezu Burkeljca in njegovi družini ter Franciju Gerbcu za prispevek k izvedbi spominske slovesnosti.
Postavitev spominske plošče je finančno podprla Občina Lukovica, ki želi pomagati ohranjati spomin na tragičen dogodek, ki se je pred 80 leti pripetil na kraju, kjer so dali za mir in svobodo svoja življenja trije partizani.
Dr. Alenka Kavčič Pokorn je v govoru spregovorila o družinskem spominu na očeta Jožeta Kavčiča – Jernača, kako so po vojni še dolga desetletja hodili prižigat sveče na mesto, kjer so jim Nemci ubili očeta in moža, kasneje pa so prihajali tudi vnuki in pravnuki. Na dan so privreli žalostni in težki družinski spomini na 35-letno prizadevanje družine Kavčič, da se na mestu tragične smrti postavi spominsko znamenje in da se imena treh borcev zapišejo tudi na spomeniku padlim borcem v Blagovici. Tako je z današnjim dnem končan križev pot, da oče Jože in ostala soborca po 80-ih letih končno dobijo zapis na mestu, kjer so padli.
Domačin Janez Burkeljca pa je v svojem govoru povedal nekaj besed, kako je njegov oče pomagal zgraditi bunker v gozdu na njihovi parceli, v tisti hudi zimi leta 1944/45 – takrat je bilo 150 cm snega – njihova hiša pa je bila glavna javka, ki je skrbela tudi za prehrano in oskrbno borcev v bunkerju. Tam okoli je bilo pet bunkerjev. Oče Janeza Burkeljca pa je vse tri borce po smrti 15. 1. 1945 tudi pokopal. Štirinajst dni pred postavitvijo plošče sta Janez Burkeljca z nečakom Matejem z majhnim bagrom utrdila teren pod nekdanjim bunkerjem in zgradila temelje za skalo, na kateri je sedaj spominska plošča. Postavila pa sta tudi nekaj desk in debel na mesto, kjer je bil bunker, kajti bunkerja že lep čas ni bilo več, saj je v hudourniški grapi, kjer stalno teče potok, ki je ob neurjih velik, drugače pa pohleven potoček. Družina Burkeljca se je tako še enkrat izkazala, da ostaja zvesta svojim koreninam.
Tako so izpolnili dolg, da ohranijo zgodovinski spomin na tri padle borce in vse njihove soborce in soborke, pa tudi na Burkeljčeve in neštete druge zavedne Slovenke in Slovence, ki so pomagali preživeti partizanom, številnim ranjencem in ilegalcem v boju za obrambo slovenskega naroda. »Če ne storimo tega, kdo pa bo to storil,« je dejal ob koncu Janez Burkeljca.
Poleti 1945 so najbližji sorodniki padlih borcev prišli prekopat svoje najbližje in jih pokopali; Jožeta Kavčiča v Škofji Loki, Toneta Hauptmana na Goričici pri Ihanu in Antona Bregarja na Dolskem. Rana nepojasnjenega odkritega bunkerja v grapi nad Prilesjem je vsa leta boleče spominjala tako očeta kot mamo Burkeljca, kakor tudi Kavčičeve iz Škofje Loke in Hauptmanove iz Zaboršta pri Domžalah. Oče in mama Burkeljca sta imela vse do svoje smrti občutek, da so hoteli nekateri funkcionarji v Domžalah zgodbo »potlačiti«. Janez Burkeljca se spominja številnih obiskov Kavčičevih iz Škofje Loke na dan obletnice poboja 15. januarja še desetletja po vojni. Dobro ve, da sta si dolga desetletja prizadevanja Jožetov brat Niko Kavčič in Jožetova otroka Janez in Alenka, da bi se na mestu smrti pri bunkerju in na spomeniku padlih borcev NOB v Blagovici označil spomin na Jožeta Kavčiča in druga dva padla borca. Končno jim je to uspelo.
Avtor: Miro Pivar; foto, video: Miro Pivar
