Slovesna vigilija z slavjem luči cerkev Marije Vnebovzete Domžale
Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Velika noč predstavlja največji in najstarejši krščanski praznik. Veliki teden začenjamo na cvetno nedeljo, vrhunec velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč. Postavljena je na začetek pomladnega cikla, ko se narava prebuja in simbolizira dan Jezusovega vstajenja in dan žrtvovanja za celotno človeštvo, s katerim je bil svet odrešen. Ker je dobro premagalo zlo, se življenje tako nadaljuje v večnosti. S tem dejanjem naj bi bil svet odrešen, saj se življenje ne konča s smrtjo, ampak se nadaljuje v večnosti, ko bo dobro premagalo zlo. Ker je ta trditev tako veličastna, je tudi praznovanje velike noči že od nekdaj slovesno in veličastno.
Velika sobota je bil dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu. Zgodaj zjutraj je pred cerkvijo zagorel velikonočni ogenj, ki je osvetlil Goričico. Velikonočni ogenj in vodo je ob krajši molitvi in priprošnjah blagoslovil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Zatem so prisotni farani z lopaticami naložili oglje s plamenom, ga odnesli domov, kjer so gospodinje že čakale nanj, da so zakurile v peči in začele pripravljati velikonočne jedi, ki so jih popoldne odnesle k žegnju, ki je v Domžalah v popoldanskem času potekal vsako polno uro. Po zahodu sonca pa se je začela velikonočna vigilija, ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
Velikonočno vigilijo v cerkvi Marije vnebovzete v Domžalah je v soboto, 19. aprila 2025 daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj ob pomoči duhovnega pomočnika Andreja Sveteta. Pri velikonočnem blagoslovljenem ognju na Goričici so prižgal svečo in kadilo, nato pa so vstopili v cerkev, kjer je župnik trikrat zapel »Kristusova luč«, zbrani pa so odgovorili »Bogu hvala«. Ob prihodu na oltar so po treh berilih zagorele vse luči in tudi farani so s simboličnim prižigom svojih sveč gledali v svetlobo. Oglasili so se zvonovi, pritrkovalci pa so izvabljali čudovite melodije iz cerkvenih zvonov ter naznanjali veselo alelujo. Sveta maša je bila peta in nadvse slovesna. Bogatilo jo je prekrasno petje župnijskega Mešanega pevskega zbora župnije Domžale, kateremu so se pridružili zbrani v cerkvi. Zborovodja je tokrat bil Martin Kozjek, na orglah pa jih je spremljal Anže Kozjek. Ob prižganih krstnih svečah, ki so jih farani prinesli s seboj, so obnovili krstne obljube. Domžalski kristjani pa so dobili spet dve novi članici, ki sta pri vigiliji prejeli krst in bili hkrati tudi birmani. Birmana pa sta bila še eno dekle in en fant. Tako je domžalska župnija dobila štiri nove kristjane. Dobrodošli med nami.
Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Pomeni veselo čakanje v molitvi na Kristusovo vrnitev. Obredi naj bi bili ponoči, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Velikonočna vigilija je isto kot velika noč. Bogoslužje velikonočne vigilije ima štiri dele: slavje luči se začne pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja, s katerim prižge duhovnik okrašeno velikonočno svečo. Sledi sprevod v temno cerkev, z velikonočno svečo na čelu, ob kateri si verniki postopoma prižgejo svoje sveče. Nato duhovnik poje velikonočno hvalnico. Besedno bogoslužje nam v zgoščeni pripovedi prikazuje zgodovino odrešenja. Ob slavi se zopet oglasijo orgle in zvonovi. Po berilu duhovnik slovesno zapoje alelujo. Krstno bogoslužje ima v bogoslužju velikonočne vigilije posebno mesto, saj v krstu deluje moč Kristusove smrti in vstajenja Po krstu oz. po blagoslovu krstne vode vsi s prižganimi svečami v rokah izpovedo krstne obljube. Evharistično bogoslužje velikonočne vigilije je največje slavje vsega liturgičnega leta. To je najbolj slovesna velikonočna maša.
Velika noč pa je najpomembnejši krščanski praznik. Letos jo obhajamo 20. aprila. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi v jutranjih urah poteka vstajenjska procesija z Najsvetejšim. Že od šeste ure zjutraj pa pritrkovalci izvabljajo iz zvonov čudovito glasbo, ki naznanja vstajenje Kristusa in vabi h procesiji, ki jo zaključimo z veličastno velikonočno vstajenjsko sveto mašo. S tem se je končal tudi 40-dnevni post.
Avtor: Miro Pivar; Foto,video: Miro Pivar
