Slovesna velikonočna vigilija
Velika noč predstavlja največji in najstarejši krščanski praznik. Veliki teden začenjamo na cvetno nedeljo, vrhunec velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč. Postavljena je na začetek pomladnega cikla, ko se narava prebuja in simbolizira dan Jezusovega vstajenja in dan žrtvovanja za celotno človeštvo, s katerim je bil svet odrešen. Ker je dobro premagalo zlo, se življenje tako nadaljuje v večnosti. S tem dejanjem naj bi bil svet odrešen, saj se življenje ne konča s smrtjo, ampak se nadaljuje v večnosti, ko bo dobro premagalo zlo. Ker je ta trditev tako veličastna, je tudi praznovanje velike noči že od nekdaj slovesno in veličastno.
Velika sobota je bil dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu. Zgodaj zjutraj je pred cerkvijo zagorel velikonočni ogenj, ki je osvetlil Goričico. Velikonočni ogenj in vodo je ob krajši molitvi in priprošnjah blagoslovil župnik mag. Klemen Svetelj. Zatem so prisotni farani z lopaticami naložili oglje s plamenom, ga odnesli domov, kjer so gospodinje že čakale nanj, da so zakurile v peči in začele pripravljati velikonočne jedi, ki so jih popoldne odnesle k žegnju, ki je v Domžalah v popoldanskem času potekal vsako polno uro. Po zahodu sonca pa se je začela velikonočna vigilija, ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
Župnik mag. Klemen Svetelj je skupaj z duhovnim pomočnikom Andrejem Svetetom in ministranti pri velikonočnem blagoslovljenem ognju na Goričici prižgal svečo in kadilo, nato pa so v popolni temi vstopili v cerkev, kjer je župnik trikrat zapel »Kristusova luč«, zbrani pa smo odgovorili »Bogu hvala«. Ob prihodu na oltar so po treh berilih zagorele vse luči in tudi farani smo s simboličnim prižigom svojih sveč gledali v svetlobo. Oglasili so se zvonovi, pritrkovalci pa so izvabljali čudovite melodije iz cerkvenih zvonov ter naznanjali veselo ALELUJO.
Sveta maša je bila peta in nadvse slovesna. Bogatilo jo je prekrasno petje župnijskega Mešanega pevskega zbora župnije Domžale, kateremu so se pridružili zbrani v cerkvi. Zborovodja je tokrat bil Martin Kozjek, na orglah pa jih je spremljal Anže Kozjek. Ob prižganih krstnih svečah, ki smo jih farani prinesli s seboj, smo obnovili krstne obljube. Ob koncu je župnik blagoslovil tudi prenovljeno bandero, katero bodo mladeniči ponosno nosili na procesijah. Prvič bo zaplapolala na letošnji velikonočni vstajenjski procesiji.
Velika noč pa je najpomembnejši krščanski praznik. Letos jo obhajamo 17. aprila. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi v jutranjih urah poteka vstajenjska procesija z Najsvetejšim. Že od šeste ure zjutraj pa pritrkovalci izvabljajo iz zvonov čudovito glasbo, ki naznanja vstajenje Kristusa in vabi h procesiji, ki jo zaključimo z veličastno velikonočno vstajenjsko sveto mašo. S tem se je končal tudi 40-dnevni post.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
