Slovesna sveta maša ob 50-letnici župnije v grobeljski cerkvi

Miro Pivar 1. december, 2025

250 2 min. za branje

Plamen prve sveče, ki smo jo prižgali na prvo adventno nedeljo, naznanja začetek adventa, čas tihe priprave na Božič, čas pričakovanja in upanja. Ko zagori, sporoča, da je Božje svetišče kraj, kjer se upanje rojeva in obnavlja. Plamen prve sveče je kot tih opomin: »Bodi buden.« Advent je čas notranje pozornosti in zbranosti. To je obdobje, ko se v domovih prižge prva sveča na adventnem venčku – sveča upanja. Njena simbolika je globoka in aktualna, saj nas vabi, da se ustavimo, zadihamo in ponovno poiščemo tisto notranjo moč, ki nas vodi naprej tudi takrat, ko se zdi pot zahtevna. Prva adventna nedelja je tudi nedelja Karitas in god apostola Andreja.

Sveča upanja predstavlja pričakovanje, zaupanje in začetek nove poti. Tako je bilo v Župniji Jarše tudi 1. decembra 1975, ko so si takratni duhovniki, predvsem župnik Štefan Babič, upali državne oblasti zaprositi, da bi jim dovolili ustanoviti novo župnijo – Župnijo Jarše. Upanje jim je dalo pogum za spremembe in moč, da so verjeli v dobro, tudi ko je pred njimi bila negotovost. Veliko so morali »požreti« aroganco takratne oblasti, nenaklonjene cerkvi, a jim je z vztrajnostjo ter upanjem na koncu uspelo. Ustanovili so Župnijo Jarše.

V nedeljo, 30. novembra 2025, 50 let po ustanovitvi Župnije Jarše, so z slovesno sveto mašo počastili prizadevanja številnih duhovnikov, ki so vodili župnijo. Farani so se zgrinjali proti cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, prišle so narodne noše, mladi Jarški pritrkovalci pa so iz treh grobeljskih zvonov izvabljali melodije, ki so vabile k sveti maši. Mašo je daroval nadškof msgr. Stanislav Zore ob somaševanju nekdanjega župnika Alojzija Rajka in sedanjega župnika Matjaža Križnarja.

Besede dobrodošlice je nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu izrekel član ŽPS Jarše Boris Presekar, zatem pa je slavnostna maša potekala v zelo lepem pevskem vzdušju, saj sta združeni otroški in mladinski cerkveni pevski zbor z ubranim petjem lepo dopolnila bogoslužje. Nadškof msgr. Stanislav Zore je blagoslovil tudi adventne venčke, ki so jih otroci prinesli v cerkev. Primerno je bilo, da se Bogu zahvalimo za darove, ki jih prejemamo skozi življenje župnije, tako kot je Njemu najdražje – z darovanjem zakramenta svete evharistije.

V adventu nas prva prižgana sveča opominja, da se Božja svetloba najprej pojavi kot droben žarek, ki počasi osvetljuje naše dni. Ob prižigu sveče se družine pogosto zberejo za kratko misel, molitev ali pogovor. Tradicija je preprosta, njen namen pa je, da se advent začne zavestno in premišljeno. Sporočilo tedna je, da upanje nikoli ne ugasne, če ga negujemo. Med običaje prve adventne nedelje spada priprava adventnega venčka, družinski adventni koledar, ki pomaga spremljati pot do Božiča, skupno branje ali molitev ob prižgani sveči ter začetek dobrodelnih dejavnosti, ki spodbujajo pozornost do drugih. Prva adventna nedelja nas vabi, da pripravimo svoja srca in stopimo na pot štirih tednov, ki nas bodo korak za korakom oblikovali v sprejemanju upanja.

Po sveti maši so farani v lepem sončnem dnevu pred cerkvijo poklepetali, popili vroč čaj in se posladkali s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile pridne Jarške in Rodiške gospodinje.

Tako luč, postavljena pred svetišče, postane znamenje, da Bog prihaja v naše človeške teme – strahove, dvome, greh – in jih razsvetljuje. Luč se prižiga zunaj, v temi večera ali jutra, kot simbol, da Bog prihaja v zunanjost našega vsakdana.