Romarji na Sveto Trojico ponesli križ
Velikokrat ob svojih težavah pozabljamo ali pa spregledamo lepe in svetle trenutke življenja, ki se nam ponujajo. Se ne ustavimo, niti ne dovolimo ljudem, da nam polepšajo vsakdan. Ujeti v žalost in slabo voljo vidimo le sebe in svoje trpljenje. Zato te prosim: “Gospod, pomnoži našo vero! Daj nam vero, ki nam bo odprla oči in srce tudi za lepe in vesele trenutke življenja. Daj nam moči, da se bomo bolj kakor na okolico, ozirali na človeka, ki potrebuje naše sočutje.” Hoditi za Kristusom po Njegovi poti trpljenja je bistvena odločitev za tistega, ki ljubi Boga in se mu je popolnoma predal. Nekatere od teh besed bodo morda koga dražile – se ga globlje dotaknile. Tudi letošnji postni čas nas je vabil k temu, da se v nas rodi novi človek, ki bo opustil stare navade in odložil kovčke, ki ga ovirajo na poti skozi življenje. Zato v tem času izpraznimo shrambo in kovčke, ki našemu življenju ne koristijo, jih odložimo in življenju dajmo pravo vsebino. Bodimo ljudje, bodimo pogumni in ne bežimo od njih. Spopadimo in soočimo se s svojimi slabostmi – s svojo nemočjo.
V nedeljo, 3. aprila. 2022, je potekal tradicionalni dekanijski križev pot na Sv. Trojico. V popoldanskih urah smo se zbrali pred gasilnim domom v Žejah pri Sveti Trojici. Letos so bile še posebej povabljene družine, saj je to osrednji dogodek v naši dekaniji v pripravi na svetovno srečanje družin v Rimu. Na križevem potu je sodelovalo enajst župnij.
Pred prvo postajo so se zbrali nosilci križa, bralci križevega pota ter prevzeli pisano besedo križevega pota, ki so ga prebirali na vseh štirinajstih postajah, ki so razvrščene od vasi Žeje do cerkve na Sveti Trojici. Zadnja postaja pa je bila v cerkvi posvečeni Sveti Trojici. Pri vsaki postaji križevega pota se je razlegalo petje, prebiralo zgodbe, ko pa so romarji krenili do naslednje postaje, se je molilo. Tako je križev pot potekal v poglobljenih mislih, podoživljanju trpljenja Jezusa, ki so ga po mučenju, zasramovanju in nošenju križa nazadnje pribili nanj, kjer je tudi umrl za nas.
V postnem času so po vsej Sloveniji pobožnosti križevega pota kot duhovna priprava najprej na praznovanje velikega petka, ko je Jezus Kristus umrl na križu, nato pa tudi same velike noči, največjega cerkvenega praznika. Te pobožnosti so ob posameznih postajah križevih poteh v cerkvah pa tudi v naravi, kot na primer dekanijski križev pot dekanije Domžale, ki vsako leto poteka dva tedna pred veliko nočjo. Križev pot se začne v vasi Žeje pod Sveto trojico in se z vmesnimi postajami križevega pota, ob nošenju križa, molitvi, petju in branju križevega pota, konča po skoraj kilometru poti v cerkvi Svete Trojice na vrhu hriba.
Križev pot je premišljevalna molitev, ki so jo najprej poznali romarji v Jeruzalemu. Hodili so po poti, po kateri je šel s križem na Kalvarijo sam Gospod Jezus Kristus. Križev pot molimo tako, da hodimo od postaje do postaje. Na začetku vsake postaje molimo vzklik: “Molimo te, Kristus, in te hvalimo”, ljudstvo odgovori “Ker si s svojim križem svet odrešil”. Ob koncu vsake postaje pa prosimo: “Usmili se nas, o Gospod”, medtem ko ljudstvo odgovori “Usmili se nas”. Med postajami lahko pojemo pesem: O pridite stvari ali Mati žalostna je stala. Premišljevanje in podoživljanje Jezusovega trpljenja nam zelo pomaga na poti svetosti. Zato tudi v naši domžalski dekaniji zelo radi molimo križev pot.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
