Romanje k Mariji Zvezdi v Novo Štifto

V navadi je, da na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja poromamo v eno izmed romarskih cerkva in med zelo priljubljene romarske poti zagotovo sodi romanje v cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti. Na romanje se običajno podamo sami ali pa v družbi – romarji iz številnih krajev večkrat izberejo slednje. Tradicijo romanja, ki traja že več kot 250 let, gojijo številni Zagorjani in Zagorjanke v zahvalo, da jim je Marija rešila žitarice ob napadu rje in suše.

Romanja niso prekinili niti med vojnama, le, da so takrat romali v manjših skupinah. Mnogo krajšo zgodovino imajo romarji iz župnije Krašnja, saj je bilo letošnje romanje prvo, čeravno so romanje načrtovali že v preteklem letu, a ga zaradi naravnih nesreč niso realizirali. “Pot pod noge!” so dejali in se odpravili proti Novi Štifti začenši z molitvijo za varno hojo in pogledi uperjenimi v nebo po katerem so se vozili nič kaj prijetni oblaki. Prišel je veter in sonce se je uprlo v hrbte romarjev in strah pred dežjem je bil mimo. Še okrepčilo v gostišču blizu romarske cerkve in že se pot spušča k Mariji Zvezdi, kamor prispejo tudi številni drugi romarji. Sledil je sprejem romarjev z  litanijami in nato zasluženi počitek pred sveto mašo. Počitka ni bilo veliko, saj so pridne faranke vseskozi nosile okrepčilo in dobrotam se je bilo težko upreti. Romarsko cerkev Marije Zvezde je leta 1854 posvetil škof Anton Martin Slomšek, zato je njegova podoba v vitražu v prezbiteriju. Cerkev je bila zgrajena na pogorišču cerkve iz leta 1560, tako da je vsa oprema, freske in slike iz 19. stoletja, razen štirih baročnih kipov, ki stojijo na konzolah, v prezbiteriju. Ti so iz prve polovice 18. stoletja.
Cerkev so poslikali: Pavel Kunel, češki slikar, ki je živel v Ljubljani, je ustvaril oltarno sliko v prezbiteriju, Giacomo Brollo je poslikal kupolo prezbiterija s prizori iz Marijinega življenja in brata Tomaž in Janez Fantoni, ki sta naslikala nastanek božje poti. Zakaj nosi vzpetina, kjer stoji cerkev, ime Metuljski hrib, žal ne vem, metuljev tudi nisem opazil, a vendar so se tam dogajali čudeži. Tisti zelo stari so upodobljeni na freskah v cerkvi in se bržkone še vedno dogajajo. Vsak župnik pusti svoj pečat tako v cerkvi kot v župniji, najsi bo to na duhovnem ali gospodarskem področju – tudi pokojni Alojzij Ternar ga brez dvoma je, poleg številnih obnov je namreč uvedel tudi pogostitev romarjev in to navado so pri Novi Štifti obdržali še danes.

DJD; Foto: DJD

Tagi