Predstavili zbrana stara hišna imena v naseljih Homec, Nožice in Preserje pri Radomljah

Po vaseh je nekoč veljalo, da so se ljudje med seboj poznali le po hišnih imenih. V nekaterih krajih to gojijo še danes, ponekod pa so hišna imena že na robu pozabe. S hišnim imenom se ljudje čutijo bolj povezane z domačim krajem, saj staro hišno ime potrjuje, da hiša v kraju ima zgodovino.

Projektu se letos pridružujeta tudi Občina Domžale in Občina Kamnik. V domžalski občini so bila v prvem koraku raziskana hišna imena na območju krajevnih skupnosti Homec-Nožice, Preserje, Radomlje in Rova, v kamniški pa krajevne skupnosti Tunjice, Kamniška Bistrica, Šmartno v Tuhinju in Motnik. V okviru projekta bodo v krajih naštetih krajevnih skupnosti stara hišna imena najprej temeljito zbrana, kasneje pa obeležena z glinenimi tablicami na hišah, v tiskani knjižici in na spletnem portalu.

Konec septembra 2020 je Ministrstvo za kulturo RS v Register nesnovne kulturne dediščine vpisala rabo hišnih imen. Pobudnik za vpis je bila Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, opis enota pa sta pripravila Klemen Klinar kot predstavnik pobudnika in dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. S tem delo dobrega desetletja z bogato zbirko več kot 11 000 hišnih imen dobiva tudi uradno potrditev, da hišna imena predstavljajo pomemben element slovenske nesnovne kulturne dediščine.

Na Homcu se je v prostorih gasilskega doma v torek, 12. aprila 2022, zbralo večje število domačinov iz krajevnih skupnostih Homec-Nožice in Preserje pri Radomljah. Na srečanju je Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske predstavil spisek starih imen v teh krajevnih skupnostih. Srečanja se je udeležila tudi Mira Bečan, vodja službe za turizem na Občini Domžale.

Po besedah Klemna Klinarja so zaradi procesov deagrarizacije in urbanizacije podeželskih naselij hišna imena marsikje vedno manj v rabi, zato je njihov vpis v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije pomemben korak pri njihovem ohranjanju. Ponekod jih poznajo le še starejši domačini, za njihovo ohranjanje je torej ključno ozaveščanje ljudi, predvsem mlajših, o njihovem pomenu, s čimer se bo raba hišnih imen ohranila v vsakdanjem življenju lokalnih skupnosti.

Hišna imena označujejo domačije in pripadajoče posesti ter predvsem ljudi, ki na teh domačijah živijo. Ta “domača” imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov. Danes z opuščanjem kmetij in zamiranjem kmečkega načina življenja v vaseh hišna imena izginjajo iz vsakdanjega govora, mnoga imena poznajo le še starejši.

V nadaljevanju je Klemen Klinar v slikovnem prikazu na projekcijskem platnu in tudi v  pravilni izgovorjavi nekaj podrobnosti o starih hišnih namenih, ki jih  glede na poimenovalno motivacijo delimo na:

1. hišna imena iz osebnih lastnih imen – običajno po imenu gospodarjev ali gospodinj:

1. hišna imena, nastala iz moških osebnih imen, navadno imen

gospodarjev (npr. Pər Mártinc, Pər Lénart, Pər Martínu);

1. hišna imena, nastala iz ženskih osebnih imen, navadno imen gospodinj
   (npr. Pər Mójčnjeko, Pər Hém, Pər Rozín);

1. hišna imena, nastala iz priimkov (npr. Pər Prétnarjo, Pər Médjo);
2. hišna imena, nastala glede na lokacijo domačije:

1. hišna imena, nastala iz občih geografskih in pokrajinskih pojmov:
2. za splošne značilnosti površja oz. reliefnih oblik in osebnih lastnih imen, nastalih s tako motivacijo

(npr. U rób, Na skálc, Pər Dóvarjo);

1. za rabo tal in osebnih lastnih imen, nastalih s tako motivacijo (npr. Pər Zabóšnek, Na pól);
   iii. za vodna telesa in osebnih lastnih imen, nastalih s tako motivacijo (npr. Pər Grábnarjə, Pər Makúžarjə);
2. hišna imena, nastala iz lastnih geografskih imen:
3. naselij (npr. Pər Žlánarjo, Pər Pərníkarjo);
4. delov naselja (npr. Pər Hotúnarjo);

iii. voda (npr. Pər Hvadníkarjo);

1. obdelovalnih zemljišč (npr. Na Polán, Pər Goríčnek)
2. hišna imena, nastala iz poimenovanj grajenih objektov (npr. Pər Mostárjo, Pər Lésarjo);

1. hišna imena, nastala iz lastnih geografskih imen, ki niso vezana na lokacijo domačije, temveč na poreklo gospodarja:

1. iz imen daljnih krajev, dežel (npr. Pər Amerikán);
2. iz imen bližnjih pokrajin (npr. Pər Koróšco, Pər Zljáno);
3. iz imen naselij (npr. Pər Kókərčan, Pər Rátečano);

1. hišna imena iz poimenovanj za poklic, status ali značilnosti gospodarja:

1. hišna imena, nastala iz dejavnosti:
2. iz poklica (npr. Pər Píntarjə, Pər Žnídarjo, Pər Gódcə, Pər Bôgnarjo);
3. iz predmeta, povezanega s poklicem (npr. Pər Dúrgəlno);
4. hišna imena, nastala iz statusa gospodarja (npr. Pər Špán, Pər Kájžarjo);
5. hišna imena, nastala iz lastnosti gospodarja (npr. Pər Gúharjo, Pər Kódrə);

1. hišna imena, nastala iz statusa ali funkcije stavbe (npr. Pər Pážbarjo, Pər Ječévarjə, Fárovž);
2. hišna imena, nastala iz poimenovanj rastlin in živali:

1. hišna imena, nastala iz poimenovanj rastlin:
2. dreves (npr. Pər Brínjarjo, Pər Téfkarjo);
3. ostalih rastlin (npr. Pər Čbúvarjo);
4. hišna imena, nastala iz poimenovanj živali:
5. domačih živali (npr. Pər Máčkə);
6. ostalih živali (npr. Pər Medvédo, Pər Komárjo).

Pri ugotavljanju motivacije za nastanek hišnih imen si v veliki večini primerov lahko pomagamo le z ljudskim poznavanjem izvora hišnih imen. Izvor imen je tako delno ugotovljen s pomočjo ankete med lastniki domačij in s pogovori s starejšimi domačini. Podatek o izvoru hišnega imena, opredeljen v iskalniku, je tako lahko celo napačen ali delno pravilen.

V nadaljevanju so šli skozi spisek, ki so ga prejeli udeleženci posvetovanja ter vsa imena v krajevnih skupnosti Homec-Nožice in Preserje tudi popisali.

Kot je dejal Klinar, po končanem zbiranju hišnih imen, lastniki domačij, ki nosijo staro hišno ime, po pošti prejmejo dopis s predstavitvijo projekta in s pozivom k soglasju za označitev hiše s starim hišnim imenom. Lastniki, ki soglasje oddajo, dobijo brezplačno tablo z njihovim hišnim imenom, ki je zapisano v narečni obliki, in odtisom grba občine.

»Table so ročno izdelane iz žgane gline, ovalne oblike in dimenzij okoli 25–40 cm v dolžino (odvisno od dolžine hišnega imena) in 15–20 cm v višino. Tabla je na stavbo pritrjena z dvema vijakoma, montažo izvede dostavljavec – monter, lastnik tablo na hišo lahko namesti tudi sam. Na tem mestu bi radi poudarili, da table s hišnimi imeni dobijo le domačije z ugotovljenim starim hišnim imenom na območjih, ki so vključena v projekt. Če torej prihajate iz naselja, ki smo ga pri naših zbiranjih že obravnavali, in želite naknadno prejeti tablo s hišnim imenom, nam to sporočite po elektronski pošti ali nas pokličite. Če pa vaše naselje še ni vključeno v raziskavo, lahko pobudo za vključitev prav tako sporočite na elektronski naslov klemen.klinar@ragor.si in posredovali jo bomo vaši lokalni skupnosti«, je ob koncu srečanju povedal Klemen Klinar.

Več o projektu pa si lahko preberete na povezavi https://www.hisnaimena.si/kontakt/

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar