Praznovanje župnijskega žegnanja v župniji Jarše

Praznovanje župnijskega žegnanja ali žegnanjska nedelja v župniji Jarše je letos potekalo v nedeljo, 15. julija, ko so obhajali slovesnost župnijskih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata, ki sicer godujeta 12. julija. Slovesna sveta maša je potekala v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Po sveti maši je sledilo druženje pred cerkvijo. Vsi krajani so bili že tradicionalno lepo povabljeni na “bob”. Pri sveti maši so, tako kot pretekla leta, sodelovali tudi gasilci PGD Jarše – Rodica.

Sveto mašo v cerkvi Svetega Mohorja in Fortunata v Grobljah je daroval Jarški župnik Matjaž Križnar. Pri sveti maši je sodeloval Mešani pevski zbor župnije Jarše, že pred mašo pa so pritrkovalci s pritrkavanjem na zvonove grobeljske cerkve vabili farane k sveti maši.

Med sveto mašo je župnik Matjaž Križnar blagoslovil kipce zavetnika gasilcev svetega Florjana, ki so jih za svoje jubileje prejeli Anton Furar (90 let), Ivan Ladič in Mihaela Smolnikar (80 let), Draga Lebar (70 let) in Marja Gerbec (60) let). Janez in Marta Jene pa sta od župnije Jarše prejela zahvalno plaketo za dolgoletno udejstvovanje pri cerkvenih opravilih – z delom ključarja in gospodinjenja. Po končani maši je sledilo druženje ob “bobu” – Ivankinih krofih.

Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila zavetnika oglejskega patriarhata. Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila zavetnika oglejskega patriarhata. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave. Sv. Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961, torej natanko petsto let, prva zavetnika ljubljanske škofije, od tedaj dalje pa sta njena druga patrona.

Cerkev v Grobljah se uvršča med naše najimenitnejše spomenike baročne umetnosti in je bila leta 1966 razglašena za Muzej Jelovškove umnosti. K božjepotni cerkvi vas vodi stoletni lipov drevored. Začetki cerkve segajo v leto 1526, ko se na tem mestu omenja cerkev oglejskih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata. Največji pečat je cerkvi s prizori iz življenja glavnih zavetnikov, a tudi sv. Notburge, sv. Izidorja, sv. Marjete, sv. Andreja in drugih svetnikov, dal Franc Jelovšek, ki sodi med naše najboljše baročne slikarje. Stropne poslikave iz leta 1761 so njegovo zadnje pomembnejše delo. V srednjem veku je bilo to območje del obsežne pražupnije svetega Mihaela v Mengšu, kjer so bili odkriti slovanski grobovi iz 9. in 10. stoletja.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar