Praznovanje Velikonočnih praznikov v župniji svetega Jožefa na Viru

Prvi dan tedna je Marija Magdalena navsezgodaj šla h grobu in videla, da je kamen odvaljen. Stekla je k učencem in jim povedala glavno novico dneva. Peter in oni drugi učenec, ki ga je Jezus ljubil, sta stekla k grobu. Vstopila sta, videla in verovala. Tudi mi iz dneva v dan vstopamo v skrivnost Jezusove smrti in vstajenja. Gledamo z očmi, čutimo s srcem, vendar kljub temu težko verujemo. Želim Vam, da danes verujete, kajti naš Gospod je vstal od mrtvih. Naš Gospod živi! Sporočite veselo novico naprej. Blagoslova in veselja ob spoznanju, da je Gospod umrl in vstal za vse nas.

Tudi v Župniji svetega Jožefa na Viru so praznovali Velikonočno soboto in Velikonočno nedeljo. V soboto zjutraj je Virski župnik Aleksander Urek blagoslovil ogenj, katerega so potem ministranti ponesli po domovih, kjer so jih sprejemale virske gospodinje, da so z ognjem zakurile v peči in začele s pripravo velikonočnih jedi. V soboto popoldne je Aleksander Urek blagoslovil te jedi, ki so jih gospodinje pridno pripravljale čez dan, zvečer je sledila Velikonočna vigilija, na Velikonočno nedeljo pa so zjutraj navsezgodaj z vstajenjsko procesijo po ulicah Vira naznanjali Jezusovo vstajenje, sledila pa je vstajenjska sveta maše, ki jo je prav tako daroval Virski župnik Aleksander Urek. Vseh velikonočnih dogodkov, razen blagoslova ognja, so se udeležili gasilci PGD Vir, čebelarji Čebelarske družine Vir in narodne noše iz Vira, ter seveda farani. Pel je cerkveni mešani pevski zbor Župnije Vir.

Vera ni le pritrditev nekim dejstvom. Je porojena iz živega odnosa, v katerem se prepletajo besede, dejanja in doživetja. Ta odnos je ostaja na ravni zunanjih oblik in opisov, ampak pronica v človekovo najgloblje bistvo. Toda pot do tja zahteva čas, pa tudi vsak človek je različno »prepusten« za to, da versko spoznanje od zaznavnih dogodkov prodre do tja, kjer se dotakne duha, ta pa pritrdi in ga sprejme kot svojega. Vera pričakuje ne le spoznanje, ampak tudi odločitev. In kako težka je morala biti odločitev za učence po prestanih dnevih Jezusovega trpljenja in smrti. In obenem, kako je bila prava poživitev za njihove poklapane in izmučene duše. Videli so znamenja, da je Jezus premagal smrt. Verovali so, da se izpolnjujejo pisma, ki so jih sicer že prej poznali, a šele sedaj umevali; verovali so, da Jezus izpolnjuje svojo napoved, večkrat ponovljeno, da bo vstal od mrtvih. Ta vera je učencem odpirala nov svet, z njimi ga odpira tudi nam. Kako drugače nam je lahko pri srcu ko vemo, da je nekdo predrl zid trpljenja in smrti in se prebil onstran, v večnost, v srečo in veselje. Še bolj pa, ko verujemo, da je to storil nekdo, ki je naš najboljši prijatelj; še najbolj pa, ko vemo, da tega ni storil le zase, temveč tudi za nas, za vse brate in sestre tega sveta.

Avtor Miro Pivar, Foto in Video; Viktor Svetlin