V cerkvi Karmelske Matere božje na Češnjicah nad Blagovico, ki je najvišje ležeča cerkev na območju občine Lukovica, je bilo na praznik Karmelske Matere božje v četrtek, 16. julija 2026, še posebno slovesno, saj je sveto mašo daroval letošnji novomašnik Gregor Anton Capuder.
Pri oltarju so se mu pridružili še domači župnik Bernard Rožman, duhovni pomočnik Gregor Luštrek in stalni diakon Janez Rožman. Dobrodošlico mu je v imenu vseh izrekel župnik Bernard in obenem dejal, da prihaja iz enih Češnjic v druge. Ob tem naj zapišem, da je Karmelska Mati božja (ali naša ljuba Gospa Karmelska) eden izmed Marijinih naslovov in praznikov v katoliški cerkvi, ki ga obhajamo 16. julija. Ime izhaja iz gore Karmel v Sveti deželi, kjer se je v 12. stoletju rodil karmeličanski red. Praznik simbolizira Marijino varstvo, verniki pa se ji priporočajo tudi z nošenjem rjavih škapulirjev.
V svojem nagovoru je novomašnik dejal: »Dragi bratje in sestre, dragi farani, dragi romarji! Danes, zbrani na tem lepem kraju, obhajamo praznik Karmelske Matere Božje. Smo nekoliko više, na hribu, kar nas, če smem tako reči, dviga bliže Bogu in tudi naši nebeški Materi Mariji. To nas povezuje tudi s samim Karmelom, goro, ki jo poznamo že iz Stare zaveze. Tam se je prerok Elija bojeval za to, da bi se ljudstvo vrnilo k pravemu Bogu. Bog je uslišal njegovo molitev. Mnogo stoletij pozneje pa je ta ista gora postala kraj posebnega Marijinega češčenja, kjer so bile po njeni priprošnji uslišane številne prošnje vernikov. Ena izmed lepot in veličine naše vere, dragi bratje in sestre, je tudi v tem, da nam Cerkev daje zgled številnih svetnikov. Na videz so bili povsem navadni ljudje, vendar so s trdno vero, zvestobo in pogosto tudi z veliko radikalnostjo sledili Kristusu. Poznamo zavetnike za različne potrebe: za uspešen študij, za delo, zdravje, družinske razmere, izgubljene predmete, pa celo za zobobol in še marsikaj.
Verujemo namreč, da svetniki živijo pri Bogu ter za nas prosijo in posredujejo, da bi nas Gospod uslišal v naših stiskah. Svetniki niso bili popolni ljudje brez napak. Bili so ljudje, ki so kljub svojim slabostim vztrajali v veri, ljubezni in zaupanju v Boga. Najodličnejša med vsemi svetniki pa je nebeška Mati Marija. Njeno mesto je edinstveno, saj je s svojim »da«, s svojo ponižnostjo in popolno predanostjo Božji volji odprla vrata Kristusu, da je prišel na svet, se rodil in nas odrešil. Njena veličina se skriva prav v njeni drži. Bila je preprosto dekle, ki ni iskalo svoje slave, ampak je z zaupanjem sprejelo Božje povabilo in mu ostalo zvesto do konca. Ostala mu je zvesta tudi tedaj, ko je stala pod križem svojega Sina. Ostala je vdana Božji volji ob nerazumljivem povabilu, v negotovosti in v nepredstavljivi bolečini njegovega trpljenja in smrti. Prav zato nam je Marija tako blizu. Njeno življenje je bilo prepleteno z veseljem in bolečino, z gotovostjo in negotovostjo, z upanjem in trpljenjem. Tudi naše življenje je polno različnih preizkušenj. In prav njen zgled vztrajnosti, ponižnosti in odprtosti Bogu nam daje pogum, da tudi na svoje življenje pogledamo z drugačne perspektive. Zavedamo se, da nam lahko pri vseh življenjskih izzivih pomaga priprošnja tiste Gospe – Gospe z veliko začetnico –, ki je svoje življenje popolnoma izročila v Božje roke in tako postala orodje odrešenja za vse ljudi.
Marija s tem, ko je dala prostor Bogu, ni izgubila same sebe. Prav nasprotno. Njena predanost je njeno življenje naredila še bolj polno in še bolj Božje. To je velik zgled tudi za nas. Kadar damo svoje življenje na razpolago Bogu, kadar živimo po veri in Božjih zapovedih, odpiramo svoje srce njegovemu delovanju. Bog lahko tako spreminja naše življenje, nam daje milosti za vsakdan, blagoslavlja naše delo, naše odnose in naše družine. In ko Bog deluje v našem življenju, postane naše življenje blagoslov ne le za nas same, ampak tudi za ljudi okoli nas. Veličina Marije, dragi bratje in sestre, je tudi v tem, da nikoli ne kaže nase, ampak vedno kaže na Boga. Ko molimo k njej, ji izročamo svoje prošnje, zahvale, stiske in skrbi. Ona pa jih kot dobra Mati prinaša svojemu Sinu in za nas posreduje pri njem. V litanijah jo zato kličemo »Mati ljubezniva«, »Mati upanja«, »Mati usmiljenja«. Obenem pa tudi »Stolp Davidov«, »Stolp slonokosteni« in »Hiša zlata«. V njej sta združeni nežnost matere in trdnost vere. V Mariji najdemo vse, kar potrebujemo za zvesto hojo za Kristusom. Dragi farani in dragi romarji, naj nas današnji praznik Karmelske Matere Božje spodbudi, da se z zaupanjem obračamo k Mariji, ji izročamo svoje življenje in življenje svojih bližnjih ter verujemo, da bo po njenem materinskem varstvu in priprošnji naše življenje vedno bolj odprto za Božji blagoslov.«
V nadaljevanju smo prisluhnili še prošnjam, in preden smo prejeli novomašni blagoslov je sledila še zahvala v imenu vseh zbranih in tudi tistih, ki se slovesnosti niso mogli udeležiti, so pa v mislih spremljali sveto mašo. Za res praznično vzdušje so s svojim petjem poskrbeli pevci in pevke z organistom in zborovodjem Matjažem Pestotnikom. Na koncu smo novomašniku segli še v roko in mu zaželeli božjega blagoslova in Marijinega varstva na njegovi nadaljnji poti, ki ga že v septembru vodi v Rim na študij. Sam je na koncu dejal, da je res to njegov prvi obisk cerkve na Češnjicah, a obljublja, da ne zadnji.
Avtor: DJD; Foto: DJD
Related
