Poklon padlim in umrlim

Po navadi pričnemo komemorativno slovesnost pri osrednjem spomeniku v Domžalah, ki obeležuje spomin na skoraj tisoč umrlih z našega območja v taboriščih, na prisilnem delu, v izgnanstvu in v borbi za svobodo. Predsedniki vseh treh krajevnih organizacij Združenja borcev za vrednote NOB smo položili venec, se z minuto molka poklonili vsem umrlim, tudi tistim v vojni za samostojno Slovenijo. S pesmimi smo povezali  še izjemen pomen prvega, ki nas je imenoval »Lubi Slovenci …« s Kosovelom, Klopčičem, Jarcem – pesniki, ki so pred sto leti opozarjali na revščino, krivice, izkoriščanje in teptanje ljudi. V imenu naše organizacije je pomembna beseda vrednote, ki nas zato vključujejo v vsakokratno komemoracijo na domžalskem pokopališču. 

To tradicionalno spominsko slovesnost spoštljivo obiskujejo in spremljajo mnogi občani. Najprej, ko zaigra godba, prikorakajo praporščaki, veterani, gasilci in pripravijo špalir. V imenu Krajevnih skupnosti Simona Jenka, Venclja Perka in Slavka Šlandra so vsem padlim in umrlim v aleji partizanskih grobov položili vence vsi predsedniki: Vera Banko, Blaž Vodnjov in Filip Andrič. Venec Združenja borcev za vrednote NOB Domžale so položili še vsi predsedniki treh Krajevnih organizacij ZB Manica Perdan Ocepek, Franci Gerbec in Darko Jenko. Slavnostni govornik je bil gospod Marijan Ravnikar. Posebej je poudaril spomin in vrednote, navajam povzetek:

»Spomin je ena najdragocenejših vezi med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Mnogi pokojni niso zapustili velikih besed ali pomembnih zapisov. Zapustili pa so nekaj, kar je pogosto še dragocenejše: spomin na dobroto, poštenost, delavnost, solidarnost in ljubezen do bližnjih… Na tem mestu se s posebno hvaležnostjo spominjamo tudi vseh, ki so izgubili življenje v vojnah, med okupacijo, zaradi nasilja in preganjanja. Spominjamo se padlih borcev, talcev, izgnancev, internirancev in vseh nedolžnih žrtev, ki jih je zaznamovalo nasilje zgodovine.  Tudi Domžale in okoliški kraji nosijo globoke sledi teh časov. Številne družine so doživele izgubo, strah, negotovost in bolečino, ki je ni bilo mogoče preprosto pozabiti. Za številnimi imeni na spominskih obeležjih so bile resnične življenjske zgodbe, prekinjene mladosti, neizpolnjene želje in prazni prostori za domačimi mizami…. Danes svobodni stojimo na ramenih teh generacij. Njihovo delo nas zavezuje, da tudi sami prispevamo k skupnosti, v kateri bo prostor za medsebojno spoštovanje, solidarnost in človeško bližino. Ob tem ne smemo pozabiti, da se vrednote ne ohranjajo samo na slovesnostih in ob spomenikih. Ohranjamo jih predvsem v vsakdanjem življenju: ko obiščemo osamljenega človeka, ko pomagamo sosedu, ko si vzamemo čas za starejše, ko mlajšim pripovedujemo zgodbe naših prednikov in ko s svojim ravnanjem pokažemo, da nam ni vseeno za druge.«

Godba Domžale vedno zaznamuje komemoracijo in jo pospremi s slovesno glasbo. Nekaj priložnostnih pesmi so zelo občuteno zapeli pevci kvarteta Grm. Za recitacije pesmi sta poskrbeli članici skupine literatk pri U3ŽO, Društva Lipa Domžale Lili Jašovec in Milojki Lunar. 

Avtor: Manica Perdan Ocepek, KO ZB Simona Jneka; Foto: Ivan Železnik, Mojca Avbelj Ocepek

Tagi