Osmo romanje k sv. Notburgi na nedeljo Povišanja svetega Križa v Grobeljski cerkvi

V Grobljah je v nedeljo, 14. septembra 2025, potekalo osmo romanje k sv. Notburgi. Tradicijo romanja k sv. Notburgi so po več kot 140 letih obudili člani Folklornega društva Groblje, ki so k sodelovanju povabili tudi Turistično društvo Jarše – Rodica. Pri romarski sveti maši, ki jo je daroval jarški župnik Matjaž Križnar, so sodelovali Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Turistično društvo Jarše – Rodica, Društvo narodnih noš Domžale in Jarše Rodica ter faranke in farani iz domače in okoliških far.

Na drugo septembrsko nedeljo je bilo v Grobljah še posebej slovesno, saj so verniki ponovno poromali k sveti Notburgi, zavetnici kmetic in gospodinj, tudi priprošnjici za zdravje in srečen porod. Sveta Notburga ima namreč svoj oltar na severni strani cerkve svetega Mohorja in Fortunata v Grobljah. Člani Folklornega društva Groblje, Domžale, so v sodelovanju z jarškim župnikom Matjažem Križnarjem in Turističnim društvom Jarše – Rodica letos že osmič organizirali romanje k zavetnici revnih in ubogih. Je pa ta nedelja bila 24. navadna nedelja med letom – praznik povišanja svetega Križa ter nedelja mladih.

Točno ob pol desetih se je zaslišalo ubrano pritrkavanje iz baročnega stolpa župnijske cerkve v Grobljah, ki je vernikom oznanjalo, da se bo dogajalo nekaj posebnega. Od Kulturnega doma v Grobljah, kjer so se zbrali člani Folklornega društva Groblje in romarji iz Pölsna ob Judenburgu, člani Turističnega društva Jarše – Rodica, narodne noše ter verniki iz domače župnije in okoliških krajev, se je proti cerkvi podala urejena procesija na romanju k Sveti Notburgi. Pred cerkvijo je romarje, ki so prinesli kip svete Notburge ter prapor Turističnega društva Jarše – Rodica in Folklornega društva Groblje, pozdravil, nagovoril in blagoslovil jarški župnik Matjaž Križnar ter vse povabil v grobeljsko cerkev pred oltar svete Notburge, kjer so z blagoslovom ter kadilom počastili oltar s kipom, zatem pa je sledila slavnostna romarska sveta maša.

Romanja k sv. Notburgi v Groblje

Kot lahko preberemo v letnem poročilu trirazredne ljudske šole iz Mengša iz leta 1890/1891, je Prvima oznanovalcema sv. evangelija po slovenskih krajih posvečena cerkev grobeljska, namreč sv. Hermagoru in Fortunatu. Toda bolj, kakor po teh dveh svetnikih, je slovela cerkev v preteklih časih daleč naokoli zaradi stranskega oltarja v ženski kapeli, na katerem se časti sv. Notburga. Tudi dandanes imajo grobeljski okoličani do sv. Notburge veliko zaupanja, saj je njeno življenje polno lepih zgledov za delavni stan, posebno za mladino. Pogled na to nebeško cvetlico marsikomu govori: »Tudi tvoje okoliščine življenja so enake, kot so bile njene, ravnaj se po njenem zgledu! Da, skoraj vsak mengeški šolar se je že kdaj ozrl na sv. Notburgo v Grobljah …«

God svete Notburge, ki ga praznujemo 14. septembra, ima v jarški župnijski cerkvi posebno mesto in čast, saj ima svoj oltar na severni strani cerkve sv. Mohorja in Fortunata, nasproti na južni strani pa ji dela družbo sveti Izidor, ki ima svoj oltar nasproti sv. Notburge. V večini cerkva, kjer je sv. Notburga, imata svoje mesto, saj sta oba zavetnika kmetov in kmečkega dela.

Če niste prebirali kakšne zgodovinske knjige o Grobljah in čudoviti cerkvi ter zgodovini, ali pa cerkev celo obiskali, najbrž ne veste, da so bile Groblje nekoč, posebej v 18. stoletju, vse do pred 140 leti, najpomembnejša božja pot k svetnici Notburgi na Slovenskem. Sv. Notburga je vzor pridnosti in srčne dobrote, romarji so ji zelo zaupali, saj je bilo njeno življenje prepleteno s številnimi dobrimi deli. Bila je skrajno natančna in požrtvovalna, imela pa je dovolj trden značaj, da se ji ni bilo treba nikomur uklanjati. Bila je iskreno pobožna, usmiljena do revežev in pravi blagoslov svojih gospodarjev. Svetnico upodabljajo s srpom v zraku, na polju ob žetvi. Znane pa so tudi druge podobe kot dekle, s hlebcem v predpasniku in vrčem mleka. Je zavetnica služkinj, kmetov, bdi nad materami za srečen porod, proti boleznim živine in pri kmečkem delu, zato so še v starih časih kmetje z bližnjih vasi radi hodili na božjo pot v Kreplje.

Notburga se je rodila leta 1256 klobučarju in kmetiču v tirolskem mestu Ratenburg. Mati jo je dobro vzgojila in jo predvsem učila, naj povsod v naravi gleda Boga. Stara osemnajst let, je šla Notburga služit v bližnji grad. Tam je bila najprej dekla, potem vratarica in slednjič kuharica. S privoljenjem graščakinje je veliko razdala revežem. Po gospodarjevi smrti je prešel grad v last njegovemu sinu; ta sicer ni bil napačen človek, toda preveč pod vplivom skope in trdosrčne žene. Notburgi ni dovolila podpirati siromakov, češ, kar preostaja, naj raje dobe prašiči. Ko je Notburga nekoč nesla siromakom, kar si je bila odtrgala od ust, jo je mladi grof prestregel in z ženo sta ji takoj odpovedala službo.

Tako so bile Groblje s svojo čudovito cerkvico še pred dobrimi 140 leti cilj številnih romarjev, ki so pri sv. Notburgi iskali zavetje za svoje težave.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar