Medtem ko je bila zjutraj v dolini še megla, se je Biba planina že kopala v soncu. Lepo vreme so v nedeljo, 12. julija 2026, izkoristili številni pohodniki, ki so se z Bibe planine in tudi od drugje podali največkrat proti Menini planini in drugim izletniškim točkam.
Seveda so svojo pot dobro načrtovali, da so se ob povratku udeležili svete maše pri kapelici svetega Antona na Bibi planini. Zanjo zgledno skrbi Konjerejsko društvo Tuhinj, ki v sodelovanju z župnijo vsako leto na drugo nedeljo v juliju pripravi sveto mašo za vse žive in pokojne konjerejce in konjerejke, ki jo je daroval župnik Nikolaj Štolcar. Slednji je v svojem tokratnem nagovoru omenil, da je že prvo berilo zelo zgovorno: »Prerok Izaija s krepko primero pravi, da kakor dež in sneg ne padeta na zemljo zaman, ampak jo namočita, oplodita in omogočita rast, tako tudi Božja beseda ne ostane brez sadu. Gospod pravi: Ne vrne se k meni brez uspeha, temveč stori, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.
Prav tako je zelo zgovoren tudi današnji evangelij, ki govori o sejalcu. Vsem nam je gotovo poznana znamenita slika Sejalec našega impresionističnega slikarja Ivana Groharja. Opazoval je kmete, ki so hodili po svojih njivah in na preprost način sejali pšenico. Tudi Jezus je v svojem času opazoval poljedelce, kako sejejo, in ta vsakdanji prizor mu je služil za priliko o sejalcu. Tej priliki je dal globok duhovni pomen. On sam je sejalec, ki seje Božjo besedo. In kakor imajo posejana zrna različno usodo, glede na to, kam padejo, tako ima tudi Jezusova beseda različno usodo. Mi smo namreč tista zemlja, v katero pade Božja beseda: v našo dušo, v naše srce, v naše mišljenje in v našo zavest. Tu pa smo ljudje zelo različni. Jezus govori o poti, kjer seme pozobljejo ptice, o kamniti zemlji, o trnju in o rodovitni njivi. Vse to so podobe naših src in našega odnosa do Božje besede. Vprašanje je, kaj storimo z besedo, ki jo slišimo. Ob tem se srečujemo z veliko skrivnostjo Božje milosti in človekove svobodne volje.
Božji sejalec širokosrčno, skoraj razsipno, seje seme dobrote, ljubezni in odpuščanja. On, ki je učlovečena Božja beseda in Očetov glas, trka na vrata vsakega človeka. Toda vrata odpiramo od znotraj. Nekateri jih odprejo na stežaj, drugi pa jih skrbno zaklepajo. Jezus noče nasilno vdirati v naše srce, ampak spoštuje človekovo svobodo. Želi si prijateljstva z vsakim človekom, vendar se nikomur ne vsiljuje. Kadar Božje seme naleti na človekovo odprtost in sodelovanje, obrodi svoj sad, tudi če je bilo srce dolgo podobno kamniti zemlji ali polno trnja. Božja beseda ima namreč čudežno moč, da lahko vzklije tudi v skalni razpoki in sredi trnja, kakor hitro jo človek sprejme in se ji odpre. V tistem trenutku postane dobra zemlja, ki bo rodila obilen sad. To je skrivnost Božje milosti in človekovega dejavnega odgovora, skrivnost spreobrnjenja. Kot kristjani pa smo poklicani, da po zgledu Božjega sejalca tudi sami postanemo sejalci Božje besede v vseh okoljih, kjer živimo, delamo in se srečujemo z ljudmi. Vsaj nekaj semena bo gotovo padlo v rodovitno zemljo. Svoje delo moramo opravljati vestno, z ljubeznijo in spoštovanjem, kakor da je vse odvisno od nas, hkrati pa popolnoma zaupati Bogu, ki edini daje rast in blagoslov. To je sporočilo današnje nedelje. Vabi nas, da v vsakdanjem življenju ne bomo samo odprti za Božjo besedo, ampak, da bomo tudi njeni pogumni in ponižni sejalci, kadar koli se nam za to ponudi priložnost.«
Po končani sveti maši so mize pred zavetiščem na Bibi planini v neposredni bližini kapelice – čeravno niso samevale – dobile še nove obiskovalce, ki so nedeljsko popoldne izkoristili še za dodatno razvedrilo, saj je Konjerejsko društvo tudi tokrat pripravilo veselico, na kateri je igral ansambel Štos. A niso v bili le za štos, tudi urezati so znali marsikatero veselo, da plesišče tudi tokrat ni samevalo. Poleg odlične glasbe in res okusne hrane je glavna atrakcija ugibanje teže prašiča, ki je bil poleg konja in neštetih drugih nagrad namenjen zbiranju sredstev za delovanje Konjerejskega društva Tuhinj. Sicer so bili tudi podporniki tisti, ki so kupili majico društva, ki pa, moram priznati, ni bila od muh in pove vse o društvu na zanimiv način.
Če ste letos zamudili, si v koledar za prihodnje leto le zapišite: druga nedelja v juliju, praznik konjerejcev in konjerejk ter vseh ljubiteljev narave in konj na Bibi planini. Poleg konj se na področju Menine planine pase preko 150 krav in kar lepa čreda konj in prav lepo jih je videti.
Avtor: DJD; Foto: DJD
Related
